Izidi volitev še niso dokončni. Po zadnjih podatkih bodo imeli republikanci v 100-članskem senatu naslednji dve leti najmanj 52 sedežev, verjetno pa še kakšnega več. Po drugem krogu volitev bodo namreč zadržali senatni sedež Misisipija, kjer sta dva republikanca v prvem krogu dobila podobno število glasov kot demokrat, nobenemu pa ni uspelo osvojiti več kot 50 odstotkov glasov.
Vodja senatne večine Mitch McConnell, ki bo ohranil svoj položaj, je na novinarski konferenci izrazil zadovoljstvo nad rezultati, obenem pa priznal, da republikance čaka veliko dela z novačenjem kandidatk. Veliko dela jih čaka tudi pri zbiranju podpore pri volivkah, ki so večinoma glasovale za demokrate. McConnell meni, da bo razdeljena vlada morda vzpodbudila sodelovanje med strankama.
Veliko manj zadovoljen je bil predsednik predstavniškega doma Paul Ryan, saj so tam njegovi republikanci po dosedanjih izidih izgubili najmanj 27 sedežev, verjetno pa še več. Dejal je, da se stranka na oblasti vedno sooča s težavami na vmesnih volitvah in zgodovina se je pač ponovila.
Demokrati so zmagali tudi v tekmah za guvernerje, saj so republikancem uspeli odvzeti najmanj sedem položajev. Demokratka Stacey Abrams v Georgiji še ne namerava priznati poraza proti republikancu Brianu Kempu, na Aljaski pa še štejejo glasove, čeprav se tam obeta zmaga republikancu, podobno kot v Georgiji.
Do napovedanega modrega demokratskega vala tako ni prišlo, izgube kongresnih sedežev za stranko, ki ima v Beli hiši predsednika, pa so v ameriški politični zgodovini tradicija. Američani torej niso množično izrazili nasprotovanja Trumpovi politiki in obnašanju, vendar mu bo demokratska večina v predstavniškem domu zagrenila zadnji dve leti njegovega prvega mandata; zagotovo ga čaka predvsem poplava demokratskih kongresnih preiskav.
Demokrati v predstavniškem domu tako že napovedujejo objavo Trumpovih davčnih napovedi. Številni govorijo tudi o začetku postopka za odstavitev predsednika, čeprav zaradi republikanske večine v senatu to ne bo izvedljivo. Obeta se obnova preiskave ruskega vpletanja v ameriške volitve leta 2016 in Trumpovih povezav z Rusijo.
Ohranitev republikanske večine v senatu pa po drugi strani pomeni ohranitev pooblastil predsednika za nadaljevanje preobrazbe ameriškega zveznega sodstva v konservativno smer, vključno z morebitno izvolitvijo še kakšnega vrhovnega sodnika.
Prav tako bo imel Trump lažje delo pri kadrovskih menjavah, saj predstavniški dom nima besede pri imenovanju članov Trumpove vlade, veleposlanikov ali sodnikov. Lahko pa ga povsem blokira pri zakonodajnih pobudah in porabi.
Tako demokratska večina v predstavniškem domu skoraj zagotovo pomeni konec zgodbe o Trumpovem zidu na meji z Mehiko, konec uničevanja zdravstvene reforme bivšega predsednika Baracka Obame in konec dodatnih davčnih olajšav za bogate in korporacije.
A morda bo delitev oblasti v Washingtonu kljub naelektrenemu strankarskemu ozračju na koncu prispevala k sodelovanju in kompromisom.
Trump je po volitvah pohvalil zmago republikancev v senatu in dejal, da so se z njo zoperstavili zgodovini. Republikance in demokrate je pozval k sodelovanju, možnosti zanj pa, kot je pojasnil na novinarski konferenci v Beli hiši, vidi predvsem na področjih infrastrukture in zdravstva. Kot možno temo sodelovanja z demokrati je omenil tudi davčne olajšave za srednji razred in celo dovolil možnost zvišanja davkov za bogate. Sicer z opombo, da se bodo morali o tem strinjati tudi republikanci v senatu.
Vmesne volitve so bile v nekaterih pogledih tudi zgodovinske. Kot kaže, bo v predstavniškem domu ameriškega kongresa 96 žensk, največ doslej. 29-letna newyorška demokratka Alexandria Ocasio Cortez je postala doslej najmlajša članica kongresa. Demokratki Sharice Davids iz Kansasa in Deb Haaland iz Nove Mehike sta postali prvi Indijanki, Davidsova tudi prva lezbijka, demokrat Chris Pappas iz New Hampshira pa prvi odkriti gej. Ilhan Omar iz Minnesote ter Rashida Tlaib iz Michigana pa sta postali prvi muslimanki v kongresu.
V kongresu ostajata tudi oba člana slovenskih korenin. Demokratska senatorka Amy Klobuchar iz Minnesote je zlahka osvojila nov šestletni mandat, na volitvah v predstavniški dom pa je v Arizoni zmagal tudi republikanec Paul Gosar.
Dan po volitvah je padla že prva politična žrtev. Pravosodni minister Jeff Sessions je predsednika Trumpa danes obvestil, da je sprejel njegovo zahtevo in mu poslal pisni odstop s položaja. Trump se je želel nekdanjega senatorja iz Alabame znebiti že od začetka lanskega leta, a si tega ni upal storiti pred vmesnimi volitvami.
Volitve so pozorno spremljali v svetu. V Kremlju so že ocenili, da ni velikih obetov za skorajšnje izboljšanje odnosov med Rusijo in ZDA. Ameriški State Department je sicer v torek zvečer sporočil, da namerava uvesti dodatne sankcije proti Rusiji zaradi vpletenosti Moskve v primer Skripal.
Evropski politiki so se v prvih odzivih na volitve zavzeli za tesnejše sodelovanje z novim ameriškim kongresom. Evropska komisija je izpostavila, da sta EU in ZDA pomembni strateški partnerici, nemški zunanji minister Heiko Maas pa je poudaril, da ZDA ostajajo najpomembnejša partnerka Nemčije zunaj Evrope.
Slovenski analitiki vmesne volitve ocenjujejo predvsem kot uvod v predsedniške volitve leta 2020. Profesor ameriških študij Bogomil Ferfila je ocenil, da so jo republikanci kar dobro odnesli, Trump pa dokazal, da še ni za odpis, čeprav je njegovo neomejeno kraljevanje končano.
Nataša Briški, analitičarka in nekdanja dopisnica v ZDA, je pričakovala, da bodo volivci Trumpu zadali močnejšo klofuto. Demokrati so lahko zadovoljni, a ne morejo mirno čakati na volitve leta 2020.
Američani pa v torek niso odločali le o sestavi kongresa, temveč na različnih ravneh tudi o številnih vprašanjih. Na referendumih v zveznih državah Nebraska, Idaho in Utah so tako podprli enega ključnih delov zdravstvene reforme prejšnjega predsednika Obame, širitev sistema medicaid, ki pomaga revnim pri dostopu do zdravstvenih storitev.
Na Floridi so 1,5 milijona nekdanjim obsojenim za kazniva dejanja z veliko večino povrnili volilno pravico. V Georgiji, Kentuckyju, Nevadi in Oklahomi so volivci dali več pravic žrtvam zločinov. V Michiganu so legalizirali marihuano, v Missouriju in Utahu pa njeno uporabo v zdravstvene namene. V državi Washington so omejili dostop do orožja in uvedli temeljitejše preiskave policijskega nasilja.
Televizija CBS poroča, da se je volitev udeležilo najmanj 113 milijonov ljudi, kar je rekord za vmesne volitve. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da niso zaznali nobenih večjih nepravilnosti oziroma poskusov vpletanja v volitve od zunaj.
