Kot so zapisali, trenutna zakonodaja alkohol namreč obravnava kot sekundarni vzrok za nastanek prometne nesreče, kljub ocenam zdravnikov in kliničnih psihologov, "da alkohol neposredno vpliva na voznikovo sposobnost upravljanja vozila in je kot tak tudi neposredni dejavnik za nastanek prometnih nesreč".
Zato ministrici predlagajo spremembo zakonodaje, da bodo alkohol ali druge prepovedane substance, ki bodo zaznane pri vozniku, zakonsko opredeljene kot primarni vzrok nastanka prometne nesreče. S tem bi jasno opredelili odgovornost voznika, kar bo po njihovi oceni "posledično zajelo tudi sistemski del odgovornosti do drugih deležnikov v družbi."
V zavodu predlagajo tudi policijsko pridržanje za vse voznike, ki so zaloteni pri vožnji nad določeno stopnjo alkoholiziranosti.
"V slovenski zakonodaji so se določeni represivni ukrepi na tem področju že izkazali za učinkovite, vendar so jih določena dopolnila ali popravki spremenili v protislovne, nelogične, kontradiktorne ali operativno nefunkcionalne," so opozorili. Zato tudi predlagajo, da se na področju prekrškovne in kazenskopravne zakonodaje odpravijo nekatera neskladja med izrekom sankcij po zakonodaji, ki ureja varnost cestnega prometa, in kazenskim zakonikom.
Ob prihajajočih praznovanjih martinovega in tragični nesreči v Mariboru, kjer je pijani voznik zbil nosečnico, ki je pozneje za posledicami nesreče umrla, prav tako je umrl njen otrok, so v Zavodu Varna pot spomnili, da so slovenske ceste od leta 1991 do 2018 po podatkih policije zahtevale 7435 življenj, 282.969 ljudi pa se je v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovalo.
Od leta 2000 do danes je alkohol v cestnem prometu odvzel 1057 življenj, za vedno je bilo huje poškodovanih 3696 oseb. Raziskava Javne agencije za varnost prometa pa je pokazala, da je med povzročitelji najhujših smrtnih nesreč zaznana šestkrat večja prisotnost alkohola od zakonsko predpisane meje, so še opozorili.
