Novelo zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih je predlagal državni svet, da bi zapolnili pravno praznino, ki je nastala z uveljavitvijo novega zakona marca letos. Po veljavni ureditvi v prehodnem obdobju do leta 2020 namreč občine, ki postopkov načrtovanja ravnanja s stvarnim premoženjem niso začele pred 10. marcem letos, nimajo pravne podlage za sprejem načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2019.
Po veljavnih določbah lahko namreč občina sprejme načrt ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2019 le pod pogojem, da je začela postopek načrtovanja ravnanja s stvarnim premoženjem pred uveljavitvijo zakona, česar pa po navedbah predlagateljev večina občin ni naredila.
Državni svetnik in litijski župan Franci Rokavec je pojasnil, da ta pravna praznina občinam povzroča gospodarsko škodo, saj ne morejo sklepati pravnih poslov. Zato so predlagali, da se z novelo odpravi prehodno obdobje in tako občinam omogoči sprotno prilagajanje načrtov razpolaganja s stvarnim premoženjem.
Tudi v občinskih združenjih predlog državnega sveta podpirajo. Kot je v imenu Skupnosti in Združenja občin Slovenije ponazoril direktor velenjske občinske uprave Iztok Mori, občine v prehodnem obdobju denimo ne morejo odkupovati zemljišč za gradnjo kolesarskih stez, s tem pa tudi ne morejo kandidirati za evropska sredstva. Za razvoj občin je torej spreminjanje načrtov razpolaganja s stvarnim premoženjem nujno potrebno.
Tudi vlada se strinja, da je pri sprejemanju zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih nastala "malenkostna težava", je dejal državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Leon Behin. Zato se mu zdi smiselno, da pravno praznino zapolnijo, pri čemer pa ima vlada zadržke glede predlaganega besedila novele.
Pomisleke je imela tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba, ki se je sicer strinjala, da je treba vzpostaviti pravno podlago za sprejemanje načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem, a ne na način, kot so to predlagali državni svetniki. Po mnenju službe bi se dalo pravno praznino zapolniti na dva načina: občine bi lahko uporabljale določbe prej veljavnega zakona ali pa bi imele možnost izbire med obema ureditvama.
Koalicijske poslanske skupine so z dopolnili predlagale rešitev, da se v prehodnem obdobju uporabljajo določbe prejšnjega zakona. Temu pa so nasprotovali v občinskih združenjih in v državnem svetu, saj na ta način po Rokavčevih besedah naj ne bi rešili tako rekoč ničesar. Na podlagi prejšnjega zakona namreč občine niso smele dopolnjevati načrtov razpolaganja s premoženjem brez hkratne spremembe proračuna.
Kot je ponazoril, so v njegovi občini skoraj na vsaki seji dopolnjevali načrt razpolaganja s premoženjem, kar pomeni, da bodo morali odslej na skoraj vsaki seji sprejemati tudi spremembe proračuna. Zato je predlagal, da se z dopolnilom odbora v predlog vnese možnost izbire glede uporabe starega ali novega zakona.
Med odmorom so se nato sodelujoči na seji poskušali uskladiti o skupni rešitvi, a jim to ni uspelo. Državni sekretar Behin je ocenil, da je z vidika pravne varnosti "bolj varna varianta" tista, ki se sklicuje na stari zakon. Večina članov odbora je nato takšna dopolnila tudi sprejela.
