Minister je sicer izpostavil, da se je evroskupina v ponedeljek posvetila izključno Italiji in njenemu spornemu proračunskemu načrtu, Slovenije in preostalih štirih držav, ki so prav tako dobile pisma iz Bruslja zaradi neustreznih proračunskih osnutkov, pa ni obravnavala. "Jasno je bilo izpostavljeno, da gre za zelo različne zadeve, ki se po teži in pomembnosti razlikujejo," je poudaril Bertoncelj.
Minister je ob tem spomnil, da je Slovenija v roku, do sredine oktobra, posredovala v Bruselj osnutek na podlagi predpostavke nespremenjenih politik, ter je da je proračun za leto 2019 sprejela leta 2017. Ob tem je opozoril, da je vendarle treba ta dva dokumenta ločiti in da se včasih napačno tolmači, da je Slovenija poslala v Bruselj star proračun.
Poslali smo osnutek proračunskega načrta za leto 2019, ki temelji na nespremenjenih politikah, kar pa ne pomeni, da je ta dokument identičen že sprejetemu proračunu za 2019, saj upošteva vse, kar se je zgodilo od sprejetja do takrat, ko smo ga poslali, kateri ukrepi so bili sprejeti oz. kateri varčevalni ukrepi so se sprostili, je pojasnil Bertoncelj. Ta dokumenta se po ministrovih besedah razlikujeta tudi po sami velikosti prihodkov in odhodkov.
Minister je ob tem danes v Bruslju večkrat izrecno izpostavil pomen nominalnega presežka na sektorju država in nadaljnjega zmanjševanja javnega dolga, saj da bo v prihodnje v EU še večji poudarek na javnem dolgu. Slovenski javni dolg sedaj znaša okoli 70 odstotkov BDP, cilj pa je z rebalansom ta delež zmanjšati na približno 66,6 odstotka BDP ob tem, da se ne zadolžujemo dodatno, je pojasnil.
Slovenija je glede nominalnega presežka in zmanjševanja javnega dolga po Bertoncljevih navedbah na pravi poti. "Ob robu sem se pogovarjal s kolegi, vsi to poudarjajo," je dejal minister. Pojasnil je še, da se je ob robu neuradno pogovarjal s komisarjem za finančne in gospodarske zadeve Pierrom Moscovicijem in komisarjem za proračun Güntherjem Oettingerjem ter s številnimi finančnimi ministri.
Na vprašanje, kaj pa strukturni primanjkljaj, na kar Slovenijo že dlje časa opozarja Evropska komisija, je minister odgovoril, da ciljev glede strukturnega primanjkljaja preko noči ne bomo mogoče doseči, čeprav cilj seveda ostaja čimprejšnja konsolidacija javnih financ in tudi uresničitev cilja glede strukturnega napora.
V tej fazi se ministru zdi smiselno, da je poudarek na rasti BDP in da vlada deluje v smeri stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja ter da se poveča prihodke v proračun.
Minister je v povezavi z vrzeljo med strukturnimi cilji in dejanskim stanjem še izpostavil, da je proračunski osnutek, ki je šel v Bruselj, ta vlada podedovala od prejšnje.
Fiskalnega prostora za prihodnje leto je po ministrovih navedbah zelo malo. Na konkretna vprašanja, na primer ali je v okviru teh načrtov finančno vzdržno povečanje plač uslužbencem, ni odgovoril, saj da se situacija spreminja iz dneva v dan in da pogajanja intenzivno tečejo, tako da bo lahko konkretna vprašanja komentiral, ko bodo znani rezultati pogajanj.
Na vprašanje, kdaj namerava predstaviti koalicijskim partnerjem osnutek za davek na nepremičnine, pa je minister odgovoril, da bo predstavitev prvih izhodišč koalicijskim partnerjem ta petek. Spomnil je tudi, da je vlada imenovala 23-članski strokovni svet, da dobi najprej stroka možnost, da se opredeli, nato pa bo sledila dvomesečna javna razprava, v kateri bodo lahko vsi deležniki izrazili svoja stališča.