Lokalne volitve letos prvič potekajo na fiksen datum, kar se zaslužnemu profesorju Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in nekdanjemu ustavnemu sodniku Francu Gradu zdi prav. Obžaluje le, da so lokalne volitve tako blizu državnozborskim. Kot je dejal, namreč lokalne volitve volitve presegajo zgolj pomen vzpostavitve lokalne oblasti, ampak so tudi nekakšen barometer, ki kaže na pomen, težo političnih strank tudi na državni ravni. Grad, soavtor zakona o lokalnih volitvah, je pri tem spomnil, da so te volitve dolgo časa potekale na sredini mandatne dobe DZ, a se je s predčasnimi volitvami v DZ ta shema podrla.
Direktor javne agencije za varnost prometa, član DS in tudi dolgoletni kranjski mestni svetnik Igor Velov je menil, da izbrani datum ni najboljši, saj mora vsaka resna občina imeti v novembru sprejet proračun, a se bližina lokalnih volitev odraža tudi na tem področju. Po drugi strani pa docent za javno upravo na Fakulteti za državne in evropske študije na Novi univerzi in sekretar Združenja mestnih občin Slovenije Miloš Senčur glede tega vidi rešitev v sprejemanju dvoletnih proračunov.
Zaslužnega profesorja sociologije prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Albina Igličarja skrbi morebitna nizka volilna udeležba. Velov, ki tudi tokrat znova kandidira za mestnega svetnika, pa je opozoril, da tisti, ki obljubljajo realne stvari in želijo za dobro občine sprejeti tudi nepriljubljene ukrepe, ne uspejo. Poleg tega se zaradi stanja duha in politične kulture mnogi, ki so uspeli na svojem področju in so zaupanja vredni, sploh ne želijo izpostaviti in kandidirati.
Sicer pa so se sogovorniki dotaknili tudi nekateri odprtih vprašanj lokalne samouprave. Soglasni so bili, da županska in poslanska funkcija nista združljivi. Kot je poudaril Senčur, hkratno opravljanje obeh funkcij omogoča močan vpliv in vsakodnevno lobiranje. Velov je prepričan, da gre za tako zahtevni funkciji, da obeh hkrati ni možno opravljati kakovostno. A je obenem opozoril, da po uvedbi nezdružljivosti županske in poslanske funkcije in ker nimamo več ministrstva za regionalni razvoj in lokalno samoupravo, lahko predstavniki lokalnih skupnosti svoj interes izrazijo le še prek DS, ki bi ga zato kazalo okrepiti ali pa morda preoblikovati.
Kot je dejal Igličar, bi k uveljavljanju načela subsidiarnosti in decentralizaciji lahko pripomogle pokrajine. Vzpodbuda za njihovo oblikovanje pa bi lahko bila vzpostavitev upravnih okrajev. Senčur je vesel, da so v koalicijskem sporazumu tokrat vsaj nakazali namero in voljo, da bodo pristopili k reševanju problema, na katerega občine opozarjajo: kaj naj bo v vmesnem prostoru med državo in občinami. Med izzivi za prihodnje pa je izpostavil tudi boljšo zakonodajo in dodal, da se ves čas trudijo za odpravo čim več administrativnih ovir. Kot je ocenil Igličar, bi bil čas, da se pripravi nov sistemski zakon o lokalni samoupravi, saj je sedanji eden največkrat noveliranih zakonov.
Kar pa zadeva število občin, je Igličar izpostavil, da so nekatere izrazito majhne občine težko kos vsem nalogam, denimo na področju priprave lokalnih predpisov. A ljudje občine čutijo kot svoje in nasilno združevanje občin ne bi bilo pravilno. Veliko bi lahko dosegli s sistemom financiranja, verjetno pa je rešitev v medobčinskem sodelovanju in pokrajinah, je še menil.