Cerar je pojasnil, da gre za dogovor na svetovni ravni, ki ga trenutno podpira več kot 150 držav, do nedavnega pa ga je z izjemo Madžarske podpirala tudi celotna Evropska unija. Spomladi ga je podprla tudi Slovenija.
Nekatere države, poleg Madžarske sedaj tudi Avstrija, izjavljajo, da tega dogovora ne bodo podprle. Določene države, kot je Poljska, pa so napovedale, da se utegnejo pridružiti državam, ki se ne bodo pridružile temu dogovoru. Vse to po Cerarjevih besedah terja nov premislek na ravni sedanje vladne koalicije. Po njegovih besedah je prav, da se v luči teh novih okoliščin preveri in preuči, ali lahko pride do nekih razmer, ko bi morala tudi Slovenija ob sprejemanju tega dogovora izraziti morebitne pomisleke.
Ob tem je zunanji minister še dejal, da mora Slovenija ostati varna in takšna, da skozi njo ne bodo prihajali nezakoniti migranti. Slovenska vlada po njegovih besedah ne sme dopustiti, da bi kakor koli ilegalne ali drugačne migracije "ogrozile našo varnost, ogrozile naš način življenja". Mora pa Slovenija pomagati ljudem v stiski in posamezne begunce, ki zato izpolnjujejo pogoje, sprejeti in obravnavati po ustreznih postopkih.
Dodal je, da mora Slovenija vsak dan skrbeti, da so njene meje, še posebej schengenska meja s Hrvaško, "budno varovane, da ne dovolimo ilegalnih in množičnih migracij in da ohranimo tu način življenja, kot ga imamo, evropski način življenja".
Slovenska demokratska stranka (SDS), Nova Slovenija (NSi) in Slovenska nacionalna stranka (SNS) pa so medtem zahtevale sklic izredne seje DZ o dogovoru ZN o migracijah.
Kot je na novinarski konferenci povedal poslanec SDS Branko Grims, stranka od vlade zahteva, naj v celoti zavrne ta dogovor. V SDS dogovoru, ki ima po njihovem mnenju zavajajoč naslov, med drugim nasprotujejo, ker "vse migrante izenačuje med seboj in tako na dolgi rok odpravlja meje držav", je dejal. Sprejetje tega dogovora bi Slovenijo obremenilo tako materialno kot sicer, tako kot za druge evropske države, pa bi tudi za Slovenijo pomenil zaton, je še poudaril.
Poudarjanje tega, da nas dogovor ne zavezuje, je po njegovih besedah zavajanje. Drži sicer, da držav pravno ne zavezuje, jih pa zavezuje politično, je poudaril.
Poslanci SDS, NSi in SNS v zahtevi za izredno sejo predlagajo, naj DZ vladi priporoči, da nasprotuje dogovoru o migracijah v okviru sodelovanja v vseh mednarodnih organizacijah in v okviru kakršnegakoli mednarodnega sodelovanja.
Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je sicer po seji poslanske skupine danes poudaril, da bo tudi NSi vlado pozvala, naj ne podpre dogovora ZN o migracijah. Ta namreč ne odgovarja na vprašanje, kako odpraviti vzroke za migracije, kar je ključni problem na tem področju, je povedal.
Zavzemajo se tudi za to, da bi odločitev v povezavi z globalnim dogovorom o migracijah sprejeli na ravni predsednikov parlamentarnih strank.
Na spletu pa se je v zadnjih dneh pojavila tudi peticija, katere podpisniki pozivajo k "preklicu že podpisane marakeške politične deklaracije z dne 3. maja 2018 in zahtevi po odstopu od globalnega dogovora ZN za varne in urejene migracije". Po navedbah na spletni strani pravapeticija.com so pod njo doslej zbrali že okoli 6000 podpisov.
Dogovor ZN o migracijah je v zadnjih dneh burno razpravo sprožil tudi na Hrvaškem, a je tamkajšnja zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić danes dejala, da ta dogovor za hrvaško vlado v nobenem delu ni sporen. Dodala je, da ni jasno, kaj je v dokumentu nesprejemljivo za hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović.
Grabar-Kitarovićeva je v ponedeljek potrdila, da se ne bo udeležila meddržavne konference o dogovoru ZN o migracijah, ki bo 10. in 11. decembra potekala v Marakešu. Na konferenco je ne bo, čeprav je že avgusta generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu potrdila svojo udeležbo v Maroku.
Pejčinović Burićeva je dejala, da se Hrvaška ne more primerjati z državami, ki so se od dogovora umaknile, ali pa z državami, ki imajo pomisleke, saj ima vsaka država za umik specifične razloge.
Vodja hrvaške diplomacije je tudi izpostavila, da v Marakešu ne bo nihče ničesar podpisoval. Poudarila je, da dokument ni pravno zavezujoč ter da ima vsaka država suvereno pravico, da samostojno izbere ukrepe, ki ji ustrezajo glede migracij.
Pozivi k umiku Hrvaške iz dogovora so se pojavili na hrvaški skrajni desnici, ki med drugim meni, da bo sprejetje dogovora na stežaj odprlo vrata nenadzorovanemu valu migrantov, ter da se bo država odpovedala suverenosti na področju reševanja migracijskih vprašanj.
Dogovor ZN o migracijah je prvi mednarodni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju vprašanja migracij. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Dogovor po navedbah MZZ poudarja suvereno pravico držav, da same oblikujejo lastne migracijske politike. Je pravno nezavezujoč dokument in ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti. V Marakešu bo sprejet z aklamacijo in ne s podpisom.
