Kot so sporočili iz Sodišča EU, delavec v primeru prenehanja delovnega razmerja izgubi tudi denarno nadomestilo, če delodajalec dokaže, da delavec po tem, ko je imel pravico do plačanega letnega dopusta dejansko možnost uveljaviti, tega ni storil namerno in ob popolnem poznavanju posledic tega neuveljavljanja.
Odločitev Sodišča EU se navezuje na dva nemška primera, v katerih sta delavca - eden v državnem, drugi v zasebnem podjetju - zaprosila za denarno nadomestilo za neizrabljeni dopust, kar sta podjetji zavrnili.
Sebastian W. Kreuziger je pri Land Berlin opravljal pripravništvo v okviru usposabljanja za pravne službe, v zadnjih mesecih pripravništva pa se je odločil, da plačanega letnega dopusta ne bo izrabil. Ob zaključku pripravništva je zaprosil za denarno nadomestilo za neizrabljeni dopust, kar so v podjetju zavrnili, Kreuziger pa je odločitev izpodbijal pred nemškimi upravnimi sodišči.
Tetsuji Shimizu je bil medtem zaposlen pri združenju Max-Planck-Gesellschaft, približno dva meseca pred prenehanjem delovnega razmerja pa so ga pozvali, naj izrabi preostanek dopusta (ne da bi mu naložili, kdaj naj ta dopust izrabi). Shimizu je izrabil le dva dneva dopusta, za neizrabljene dni dopusta pa je zaprosil za plačilo denarnega nadomestila, kar je združenje prav tako zavrnilo. Shimizu se je nato obrnil na nemška delovna sodišča.
Sodišče je v sodbah z današnjega dne razsodilo, da pravo unije nasprotuje temu, da delavec samodejno izgubi plačani letni dopust, do katerega je bil upravičen na podlagi prava EU, s tem pa tudi pravico do denarnega nadomestila za neizrabljeni dopust, le zato, ker za dopust ni zaprosil pred prenehanjem delovnega razmerja.
"Ti pravici lahko ugasneta le, če je delodajalec delavcu zlasti s tem, da ga je ustrezno poučil, dejansko omogočil pravočasno izrabiti zadevni dopust, kar mora dokazati delodajalec," so zapisali na Sodišču EU in dodali, da je treba delavca šteti za šibkejšo stranko v delovnem razmerju.
