Sodba še ni pravnomočna. Tožilka Tamara Gregorčič, ki je že napovedala pritožbo, je bila kritična do sodišča, ker je v obrazložitvi minimiziralo pomen izjav prič. Opozorila je, da "si priče morda nikoli več ne bodo upale povedati tega, kar so povedale tukaj" in bi to lahko po njenem mnenju imelo tudi dolgosežne posledice.
Radan sodbe ni želel komentirati. Zbranim medijem je dejal le, da je "sodnik povedal vse".
Predsednik sodnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani Martin Jančar je ob utemeljitvi oprostilne sodbe tožilki Katarini Bergant, ki je vodila primer, očital, da je obtožbe proti Radanu gradila na osebnih okoliščinah obdolženca. A če je nekdo lažnivec, odvisnik ali osebnostno moten, to še ne pomeni, da je morilec, je dodal.
Po sodnikovih besedah je tožilstvo, ker je izhajalo iz subjektivnih okoliščin posameznika, spregledalo objektivne. Spomnil je na izraz, da je pravica slepa in ob tem dodal, da tožilstvu ne bi škodilo, če bi si občasno nataknilo prevezo slepote pravice. "Sodišče mora izhajati iz domneve nedolžnosti in ne iz domneve krivde," je še poudaril Jančar.
Predsednik senata je bil oster tudi na račun kritik o delu sodišča v tožilkinih zaključnih besedah. Med drugim je zavrnil očitek, da je sodišče podvomilo v strokovnost priče tožilstva Mateje Lopuh. Bergantovi je Jančar še očital, da za diskreditacijo izvedenca sodišča Wolfganga Krölla ni izbirala sredstev, prav tako ji je očital metodološko napako, saj da je bilo iz pričanja Lopuhove očitno, da ji je tožilstvo dalo na razpolago zaslišanja drugih prič in njeno mnenje ni temeljilo zgolj na medicinski dokumentaciji.
V obrazložitvi oprostitve kaznivih dejanj ubojev se je sodišče oprlo predvsem na Kröllovo izvedensko mnenje, Jančar pa je opozoril tudi na pomanjkanje materialnih dokazov. Prav tako pri nobenem bolniku po njegovih besedah ni bilo mogoče sodno medicinsko ugotoviti vzroka smrti, saj pri nobenem takoj po smrti ni bila izvedena obdukcija, izkop pa zaradi upepelitve ni bil več mogoč.
Glede očitkov iz obtožnice o neupravičenem snemanju bolnikov - na Radanovem računalniku so namreč policisti odkrili fotografije in posnetke 15 bolnikov - je sodnik oprostilno sodbo pojasnil s tem, da bi bila majhnost kaznivega dejanja nesorazmerna z morebitno obsodbo. Za sodišče je ključno, da ni mogoče zatrjevati, da so bili posnetki narejeni z nekim drugim namenom od tistega, ki ga je navajal Radan - da je torej bolnike fotografiral iz pedagoških razlogov, je dejal sodnik Jančar. Fotografirane bolnike oziroma njihove svojce je sodnik napotil na civilno tožbo, če bi želeli uveljavljati odškodnino.
Sodišče je Radana oprostilo tudi očitkov kaznivega dejanja zlorabe položaja s predpisovanjem receptov. V njegovem predpisovanju receptov je sicer zaznalo "ekscesno rabo" - napisal je 861 receptov -, da pa v zakonodaji ni natančno določeno, koliko zdravil lahko zdravniki predpišejo, je pojasnil Jančar.
Sodišče je tudi ocenilo, da je Radana treba brez vsakega dvoma oprostiti očitka ponarejanja listin za upravičevanje daljše bolniške odsotnosti. Po Jančarjevih navedbah dokumenti, ki naj bi jih Radan ponaredil, niso uradni dokumenti, s katerimi bi lahko opravičeval bolniško odsotnost, prav tako njegov nadrejeni ni bil pooblaščen preverjati utemeljenosti daljše bolniške odsotnosti.
Radanov zagovornik Gorazd Fišer je po razsodbi na vprašanje medijev, ali je zadovoljen, dejal, da bo zadovoljen, ko bo javnost končno spoznala, "da je tožilec tisti, ki v dvomu obtoži, sodišče pa tisto, ki v dvomu oprosti". "Ne pa, da se v javnosti pričakuje, da bo vsaka vložena obtožba pripeljala tudi do obsodilne sodbe," je dejal.
Ali bo njegov klient, če bo sodba prestala tudi preizkus na višjem sodišču, zahteval odškodnino zaradi enajstih mesecev pripora, Fišer še ne ve, verjame pa, da mu nobena odškodnina ne more povrniti škode, ki mu je nastala zaradi tega. Povedal je še, da se s klientom za zdaj še ni pogovarjal ne o odškodnini ne o vrnitvi licence ali ponovni zaposlitvi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. "Za to je še prezgodaj," je pojasnil.
Krivda Radana je bila po mnenju tožilstva brez dvoma ugotovljena. "Mislim, da v tem postopku ni bilo razsojeno po pravici in po resnici in je bila zadeva s strani sodnika vodena zelo neobjektivno," pa je ocenila tožilka Gregorčičeva, ki je danes nadomeščala kolegico Katarino Bergant. Kritična je bila do sodišča tudi glede odločitve, da Radana oprostijo kaznivega dejanja nedovoljenega slikovnega snemanja bolnikov in ocenila, da "stopamo v cono somraka".
Tožilstvo je za očitana kazniva dejanja sodišču sicer predlagalo izrek kazni 20 let zapora in prepoved opravljanja zdravniškega poklica. Obramba pa je vseskozi predlagala popolno oprostitev Radana, saj da mu ni mogoče utemeljeno očitati nobenega kaznivega dejanja. Obdolženi je v zaključnih besedah zatrdil, da je vse naredil v dobro bolnikov in da ni kriv dejanj iz obtožnice.
Ljubljana, 06. novembra (STA)
Foto: STA
