Pahor je izrazil posebno zadovoljstvo, da je zagovornik načela enakosti lahko pripravil prvo poročilo za celotno preteklo leto, saj je dejansko začel delovati šele s 1. januarjem 2017. Hkrati je to prvo celotno letno poročilo na tem področju po letu 2012.
Pahor je Lobniku izrazil svoje osebno priznanje za opravljeno delo v času od ustanovitve institucije do danes, kar predstavlja dobre obete za še boljše delo vnaprej. Podprl je prizadevanja zagovornika za njegovo večjo prepoznavnost in zavzetost za večjo občutljivost posameznikov in institucij ob pojavih diskriminacije. Pri tem je posebnega pomena tudi ustrezen odziv institucij, še posebej javnih, na pozive in zahteve zagovornika načela enakosti.
Lobnik je v kratki predstavitvi dela v preteklem letu ob opozorilu o zagotavljanju pogojev za uspešno delovanje predvsem poudaril, da osnovno nalogo zagovornika vidi v ustvarjanju ustreznega vzdušja in vrednostnega sistema v slovenski družbi za pravočasno prepoznavanje in odpravljanje pojavov diskriminacije.
V tem okviru je pomembna večja prepoznavnost zagovornika in možnosti, ki jih ta institucija lahko nudi posameznikom, kadar se srečajo z omenjenimi pojavi. Zagovornik načela enakosti naj ne bi bil prepoznan le kot organ, ki zgolj sankcionira kršitelje. Lobnik je predstavil odprte dileme svojega delovanja. Največjo težavo pri prizadevanju za večjo učinkovitost po njegovi oceni predstavlja nedorečenost nekaterih postopkov, ki jih opredeljuje zakon.
"Letno poročilo zajema razvoj novega neodvisnega organa in pregled stanja na področju obravnave primerov," je v izjavi za STA dejal Lobnik. Kot je spomnil, je Pahorja tudi seznanil, da so v procesu vzpostavljanja organa v dveh letih od ustanovitve zaznali pomanjkljivosti zakona o varstvu pred diskriminacijo. Zakon je zato treba po njegovem mnenju popraviti tako, da bo omogočal še bolj učinkovito podporo in pomoč ljudem, kadar so žrtve različnih oblik diskriminacije.
