Knjige so precej raznovrstne in obravnavajo različna področja prava, vse od Bamberškega kazenskega zakonika, recepcije rimskega prava v Godefroyevem civilnem zakoniku, nove izdaje cerkvenega zakonika papeža Gregorja XIII., pravniškega priročnika, kodifikacije pomorskega prava, Strykove uporabe Pandekt v dednem pravu, Grotiusovega prava vojne in miru pa vse do desetinskega prava, rudarskega reda, carinskega reda in trgovinskih ter meničnih predpisov.
Knjige so razporejene tako, da lahko obiskovalci skozi njihove opise dobijo vpogled v sestavo posamezne knjige in spoznajo način vezave, pri vsaki knjigi pa sta podrobneje opisana dva najznačilnejša strukturna elementa. Razen nekaj izjem so knjige ohranjene v izvirni vezavi in prvotnem stanju, le nekatere so nekoliko poškodovane, so zapisali na vrhovnem sodišču.
"V teh knjižnih spomenikih lahko zaznamo pridih časa, v katerem so nastale, in uzremo tudi podobo ljudi, ki so jih izdelali," sta v publikaciji, ki je izšla ob razstavi, zapisali avtorici razstave, vodja Centralne pravosodne knjižnice Marjeta Oven in bibliotekarka Maja Vavtar.
Knjižno razstavo, ki jo je dopoldne odprl predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, bo obogatila razstava fotografij Mirana Juršiča. Ob tem je izšel tudi slovensko-angleški katalog knjig z naslovom Dragocena pravna zapuščina na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.
Centralna pravosodna knjižnica je specialna javna knjižnica za področje prava in pravosodja. Ustanovljena je bila leta 1918, ko je bilo z naredbo Narodne vlade ustanovljeno Višje deželno sodišče v Ljubljani, in sicer na pobudo njenega prvega predsednika Ivana Kavčnika. Začetni knjižnični fond je obsegal gradivo knjižnice Deželnega sodišča, dopolnjeval pa se je z nakupom novega gradiva.
Današnji fond Centralne pravosodne knjižnice je pomemben za razvoj pravne stroke. Med drugim obsega slovensko in evropsko literaturo s področja prava in pravosodja. Knjižnica posebno pozornost namenja tudi digitalizaciji gradiva z namenom širše dostopnosti in zaščite dragocenega knjižničnega gradiva. Prvi večji projekt digitalizacije je tako zajel zbirko patentov, predpisov, odlokov Karla VI., Marije Terezije in Jožefa II., ki so veljali za deželo Kranjsko.