Neodvisnost je zavrnilo 56,4 odstotka volivcev, za pa jih je glasovalo 43,6 odstotka, kažejo končni rezultati volilne komisije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ankete so napovedovale precej višjo podporo obstanku v Franciji, in sicer med 63 in 75 odstotkov.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v televizijskem nagovoru po razglasitvi rezultatov poudaril, da je odločitev "znak zaupanja v francosko republiko". Poudaril, je da je kot predsednik države ponosen, da je večina Kaledoncev izbrala Francijo.
Kljub porazu so rezultat pozdravili tudi zagovorniki neodvisnosti. "Ne je danes zmagal, vendar pa je da prisoten. To je dosežek, na katerem bomo gradili naprej," je povedal vodja kampanje stranke FLNKS, ki podpira neodvisnost, Gérard Regnier.
Zagotovili so, da bodo zahtevali pripravo še dveh referendumov do leta 2022, za kar sta se v primeru zavrnitve neodvisnosti na prvem referendumu Francija in njeno čezmorsko ozemlje dogovorila leta 1998. Prvi referendum je potekal danes.
Generalni sekretar stranke Caledonie Ensemble (Kaledonija skupaj), ki velja za glavno nasprotnico odcepitve, Philippe Michel medtem še naprej meni, "da bi se bilo bolje odpovedati drugemu in tretjemu referendumu". Poudaril pa je, da ne nasprotuje dogovoru iz leta 1998.
Čeprav so številni politični predstavniki pozdravili visoko udeležbo in tudi sam potek referenduma, so oblasti ob štetju glasov v nedeljo zvečer po lokalnem času poročale o več požganih avtomobilih.
Pred referendumom so se številni bali, da se bodo v primeru zavrnitve neodvisnosti, ki so jo napovedovale že ankete, znova okrepile stare napetosti med avtohtonimi prebivalci Kanaki in belskim prebivalstvom, ki je naselilo otočje. Posvarili so pred morebitnim nasiljem, zaradi česar je Francija v Novi Kaledoniji okrepila varnost.
Pariz je otočje koloniziral leta 1853, sprva pa so ga uporabljali kot otok za kaznjence. Konec 80. let prejšnjega stoletja so tam izbruhnili spopadi med Kanaki in francoskimi žandarji, ki so jih lokalni prebivalci vzeli za talce. V operaciji za rešitev skupine zajetih žandarjev je takrat umrlo 19 lokalnih prebivalcev in dva francoska vojaka. Dogovor o postopni dekolonizaciji so podpisali leta 1998.
