Vse tri nasprotne strani, Lafarge Cement, HSE - Energetska družba Trbovlje in Steklarna Hrastnik, tožbeni zahtevek, kot je za Delo pojasnil odvetnik Luka Gaberščik, zavračajo. Iz pisarne odvetnice Saše Oražem, ki zastopa Lafarge Cement, so časniku sporočili, da zadeve ne morejo komentirati, v Steklarni Hrastnik ocenjujejo, da je zahtevek v celoti neutemeljen, po pojasnilih pooblaščenke HSE - Energetske družbe Trbovlje Brede Razdevšek pa so v trboveljski termoelektrarni delali po določilih veljavne zakonodaje in sanacijskega načrta, tako da ni podlage za odškodninski zahtevek.
Uroš Macerl, ovčerejec iz Ravenske vasi nad Zagorjem, Alojz Čebin in Janez Weitz terjajo vračilo škode, ki je zaradi izpustov nastala na kmetijskih površinah in živini, pa tudi domnevno nastale škode, ki posega v ustavno pravico do življenja v čistem okolju.
Kmetije so bile po Macerlovih navedbah med drugim onesnažene z žveplovim dioksidom, težkimi kovinami in organskimi strupi. "V primeru moje kmetije so bile presežene mejne, kritične, urne in celoletne vrednosti," je dejal za Delo in dodal, da je vse to vplivalo na poljščine, gozd in sadno drevje. Pa tudi na travo, ki je bila namenjena za krmljenje živine. Zaradi tega so se pri njih soočali z manjšo plodnostjo in več drugimi težavami pri reji.
O tem, da jim je onesnaževanje povzročalo škodo, je ob pregledu dokumentacije potrdil tudi sodni izvedenec za ekonomiko kmetijske proizvodnje Andrej Udovč. Ta je na podlagi podatkov iz leta 2002 ocenil, da je bila naslednjega leta škoda pri tožnikih 30 odstotkov povprečnega pridelka, ki bi ga na tamkajšnjem širšem območju lahko imeli na podlagi statističnih podatkov. Nato se je do leta 2007 škoda zmanjševala, hkrati pa tudi količina žveplovega dioksida v ozračju. Na koncu je bila škoda ocenjena le še na dva odstotka povprečnega pridelka.
Tožniki, ki jim je stal ob strani odvetnik Gaberščik, so bili do Udovčevega izvedenskega mnenja kritični, saj je, denimo, kot je opozoril Macerl, pri ocenah upošteval le podatke o žveplovem dioksidu, ne pa tudi o drugih onesnažilih, denimo prašnih delcih, težkih kovinah in organskih strupih. Vse to namreč, kot je poudaril tožnik, vpliva tudi na krmo.
To ni prva tožba zasavskih kmetov. Leta 2016 so zasavski kmetje, skupaj jih je bilo 26, po 21 letih sodnega boja slavili v tožbi proti Lafarge Cementu, takrat še Termoelektrarni Trbovlje (Tet), Steklarni Hrastnik in Tovarni kemičnih izdelkov. Skupaj jim je bilo dosojenih dva milijona evrov, poroča današnje Delo.
