IUS-INFO - Dnevne novice - Kongresne volitve v ZDA v znamenju predsednika Trumpa
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   Preglej komentarje članka *  

Novice

29.10.2018

Kongresne volitve v ZDA v znamenju predsednika Trumpa

New York, 29. oktobra (STA) - Američani bodo imeli 6. novembra tako imenovane vmesne volitve, ki potekajo sredi predsedniškega mandata. Največje zanimanje vlada za volitve v zvezni kongres, katerega sestava bo zaznamovala drugo polovico mandata predsednika Donalda Trumpa. Demokratom se glede na ankete obeta prevzem večine v predstavniškem domu.

Zvezna oblast je trenutno v Washingtonu povsem v rokah republikanske stranke. Ima predsednika, večino v senatu in predstavniškem domu ter konservativno večino devetčlanskega vrhovnega sodišča. Republikanci prevladujejo tudi na položajih guvernerjev zveznih držav in obvladujejo večino državnih kongresov.

Volivci bodo čez dober teden odločali o 36 guvernerjih in članih kongresov zveznih držav.

Poleg tega bodo 6. novembra volili župane in druge državne ter lokalne uradnike, ponekod sodnike, na glasovnicah v 34 zveznih državah je še 157 referendumskih pobud, od legalizacije marihuane do znižanja ali zvišanja davkov.

A z redkimi izjemami so te volitve povsem v senci volitev v zvezni kongres, kjer bodo volivci odločali o vseh 435 sedežih v predstavniškem domu, saj imajo tam poslanci le dveletne mandate. Volili bodo tudi 33 od skupaj 100 senatorjev, ki imajo sicer šestletni mandat.

Kongresne volitve so v ospredju zanimanja zaradi predsednika Trumpa, saj bo od njihovega razpleta odvisno njegovo vladanje do leta 2020, ko se namerava znova podati na predsedniške volitve.

Demokrati trdijo, da republikanska kongresna večina ne opravlja svoje nadzorne funkcije nad izvršno oblastjo.

Izvršna direktorica programov za javno politiko na newyorški univerzi Hofstra Meena Bose pravi, da je predsednikova stranka, razen izjemoma, vse od 30. let prejšnjega stoletja izgubljala na vmesnih volitvah. Leta 1998 so volivci gonjo republikancev proti demokratu Billu Clintonu zaradi spolnega škandala "nagradili" z demokratsko kongresno zmago, leta 2002 pa je slavila republikanska stranka Georga Busha mlajšega zaradi strahu pred teroristi.

"Vendar pa danes niti ne vem več, kako naj opredelim pojem normalno v ameriški politiki," je dejala Bosejeva, pri čemer ima v mislih pojav Trumpa, ki so mu ankete leta 2016 napovedovale poraz proti demokratki Hillary Clinton.

Trump letos hkrati pomaga in škoduje republikanskim kandidatom, odvisno od okolja.

Demokrati imajo letos v senatu najtežje delo v zgodovini, saj gre pred volivce 23 njihovih sedežev in le osem republikanskih ter dva sedeža z neodvisnima senatorjema, ki glasujeta z demokrati.

Za prevzem večine morajo sicer republikancem odvzeti le dva sedeža, vendar ob tem ohraniti vse svoje. Ankete trenutno republikancem napovedujejo ohranitev najmanj 50 sedežev, kar je dovolj, saj v primeru neodločenega izida posreduje podpredsednik ZDA. Kopja se bodo lomila v devetih državah, kjer se obetajo tesni izidi, to je v Arizoni, Floridi, Indiani, Missouriju, Montani, Nevadi, Severni Dakoti, Tennesseeju in morda tudi v Teksasu.

V primeru demokratske zmage v senatu bo ogroženo imenovanje Trumpovih sodnih in vladnih kandidatov, sprožale se bodo tudi preiskave vlade in predsednika.

Ankete demokratom dajejo več možnosti za prevzem večine v predstavniškem domu, kjer se demokrati že pripravljajo na preiskave in omenjajo možnost postopka odstavitve predsednika. Slednje bi bila verjetno politična napaka, saj v senatu nikakor ne bodo zbrali potrebne dvotretjinske večine.

Demokrati morajo za prevzem večine republikancem odvzeti 18 sedežev, v igri jih je okrog 60, ankete pa kažejo, da jim bo uspelo. Trump je leta 2016 malce presenetljivo osvajal države srednjega zahoda in Pensilvanijo na vzhodu. Ankete v kongresnih okrožjih teh držav kažejo na večjo podporo demokratom.

Letošnje kongresne volitve naj bi po ocenah Centra za odzivnost politike stale rekordnih 5,2 milijarde dolarjev, kar je za vmesne volitve neverjetna vsota. Podpredsednica Zvezne volilne komisije (FEC) Ellen Weintraub je povedala, da so volitve 2016 stale 6,4 milijarde dolarjev, kar za ameriške razmere ni tako veliko.

"Istega leta smo za noč čarovnic porabili 8,4 milijarde dolarjev za sladkarije, za valentinovo pa kar 20 milijard dolarjev," je ponazorila. FEC je nenavadna volilna komisija, saj ne nadzira volitev, ki so v pristojnosti držav in lokalnih uprav, ampak nadzira le zbiranje in porabo denarja za kampanje.

Posameznik lahko enemu kandidatu na volitve da do 2700 dolarjev za strankarske volitve in do 2700 dolarjev za redne volitve. Odborom posameznih strank lahko na leto nameni 34.000 dolarjev, pa še 10.000 dolarjev skupaj za razne državne in lokalne strankarske odbore.

V ZDA pa poznajo posebne odbore za politično akcijo (PAC), kamor se lahko steče neomejena reka denarja, vendar ti odbori kampanje ne smejo usklajevati s kandidati.

Demokrati so do konca septembra za volitve zbrali 1,06 milijarde dolarjev, republikanci pa le 709 milijonov. Od tega je bilo demokratskih donacij pod 200 dolarji trikrat več kot republikanskih, kar skupaj z anketami kaže, na kateri strani je več želje ali energije.

"Ne bom govorila o vse večji polarizaciji ameriške politike, saj so bile o tem napisane številne knjige," pravi Bosejeva, ki priznava, da so ankete leta 2016 kazale na zmago Clintonove, zato je sedaj bolje počakati na rezultate. Čeprav republikanci branijo 23 sedežev, kjer je zmagala Clintonova, demokrati pa 13 sedežev, kjer je leta 2016 slavil Trump.

Demokrati so po besedah Bosejeve leta 1994 prvič po 40 letih izgubili večino v predstavniškem domu, ko se je začela tako imenovana republikanska revolucija pod vodstvom Newta Gingricha. Demokrati so okrevali, vendar leta 2010 izgubili kar 63 sedežev zaradi nepriljubljenosti zdravstvene reforme Baracka Obame.

Tokrat je obratno in demokrati gredo na volitve kot branilci reforme, ki jo skušajo republikanci uničiti. Ljudje so namreč počasi ugotovili, da je bolje imeti zavarovanje, ne glede na republikanske napade, da gre za socializem.

V ZDA se je treba za volitve registrirati, kar je nekaterim volivcem, predvsem mlajšim, ki volijo demokrate, odveč. Tudi na splošno je zanimanje za vmesne volitve nizko in ne glede na podporo ali nasprotovanje Trumpu, je letos pričakovati, da bo na volišča odšlo okrog 40 odstotkov volivcev, kar bi bilo veliko.

Kar 37 držav ima možnost predčasnih volitev in milijoni so tako že oddali svoje glasove. V Oregonu, Washingtonu in Koloradu lahko ljudje volijo po pošti, kar je še najenostavneje upoštevaje dolge vrste pred nekaterimi volišči.

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2018

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar