Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec je v predstavitvi poročila opozoril, da je bila KPK v letu 2017 pogosto tarča po njegovem prepričanju neutemeljenih kritik in da so bila nesoglasja znotraj KPK v javnosti preveč poudarjena. Dodal je, da se je v KPK po imenovanju novega namestnika predsednika vzpostavila višja stopnja zaupanja.
Štefanec je znova spomnil, da so predsednik KPK in njegova namestnika daleč najslabše plačani funkcionarji v državi, kar je po njegovih besedah najmanj nerazumljivo in nekorektno. Gre pa po njegovem mnenju tudi za napad na neodvisnost KPK, zato je pozval DZ in druge pristojne institucije, naj prisluhnejo opozorilu KPK.
Med drugim se je Štefanec zavzel za sprejetje novega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Neustreznost zdajšnjega zakona je po njegovih besedah največji problem delovanja KPK. Člane parlamentarnega odbora za pravosodje pa je znova opomnil, da so poslanci edini državni funkcionarji, ki so še vedno brez kodeksa etike.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je pozdravila poročilo KPK za leto 2017, saj so po njenih besedah iz njega razvidni pozitivni premiki v delovanju KPK, zlasti v primeru preventivnih ukrepov. Ob tem je izrazila upanje, da upad števila prijav na KPK v letu 2017 ni posledica manjšega zaupanja javnosti v KPK.
V zvezi z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije je Katičeva pojasnila, da se bolj kot za sprejetje novega zakona zavzema za njegovo noveliranje. Da zdajšnji zakon kliče po spremembi, se je strinjala tudi Eva Irgl (SDS). Njena strankarska kolegica Anja Bah Žibert pa je dejala, da bi morala KPK v poročilu več pozornosti nameniti bančni korupciji.
Pri predlogu generalnega državnega tožilca Škete za začasno zadržanje izvrševanja četrtega odstavka 153. in drugega odstavka 154. člena zakona o kazenskem postopku - določbi napotujeta, da je treba po dveh letih uničiti izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov - je odbor pritrdil mnenju zakonodajno-pravne službe, da je predlog neutemeljen. Koalicija je v nasprotju s tem zagovarjala sklep o utemeljenosti predloga.
Šketa je sicer že v septembru na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti omenjenih določb zakona o kazenskem postopku. Ocenil je namreč, da bi lahko ob nadaljnji uporabi izpodbijanih določb prišlo do vsebinsko neutemeljenih in za pravni red škodljivih ustavitev kazenskih postopkov v večjem številu primerov.
Sodišča so po navedbah Škete v konkretnih primerih že pozvala državne tožilce, naj proučijo možnost, da podajo izjavo o ustavitvi postopka, saj bi v nasprotnem primeru lahko sodišča sama izločila in uničila dokaze, ki izvirajo iz izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov, nato pa še dokaze, ki so bili zbrani na podlagi teh ukrepov, kar bi po njegovem mnenju vodilo do ustavitve postopkov.
Kot je na odboru pojasnila Katičeva, se vlada strinja s Šketo, da bi se z začasnim zadržanjem izpodbijanih določb preprečilo uničenje dokazov. Vlada sicer ocenjuje, da bi bilo smiselno o zahtevi za ustavno presojo odločiti absolutno prednostno, kar bi posledično odpravilo morebitne pomisleke z vidika posledic začasnega zadržanja za obdolžence trenutnih kazenskih postopkov.
Po današnji seji odbora za pravosodje so v DZ za STA pojasnili, da je predsednik DZ Dejan Židan ustavno sodišče že obvestil o stališču odbora v zvezi s predlogom za začasno zadržanje izpodbijanih določb.
