Začelo se je prejšnji teden s člankom v New York Timesu, da je Rosenstein lani maja s sodelavci ugibal, kaj storiti s Trumpom, potem ko je ta odpustil direktorja FBI Jamesa Comeyja.
Trump je ta ukrep najprej opravičil z Rosensteinovim mnenjem, da je Comey katastrofalno vodil preiskavo elektronske pošte demokratske kandidatke Hillary Clinton, kmalu pa iz nerazumljivih razlogov na televiziji NBC priznal, da je Comeyja odpustil, ker ni hotel prekiniti preiskave ruskega vpletanja v ameriške volitve 2016.
Trump je v bistvu hotel uvodoma ljudi prepričati, da je Comeyja odpustil, ker je škodoval kampanji Clintonove, kar je bila malce prehude tudi za njegove podpornike. Rosenstein je nato preiskavo vsega glede domnevnega vpletanja Rusije v ameriške predsedniške volitve leta 2016 zaupal posebnemu tožilcu Robertu Muellerju, ki je doslej med drugim že "snel skalp" nekdanjemu šefu Trumpove kampanje Paulu Manafortu.
Pravosodni minister Jeff Sessions se je iz preiskave ruske afere izločil zaradi svojih predvolilnih stikov z Rusi, s tem pa Trumpa, ki ga nenehno napada in skuša spraviti do odstopa, spravil v bes.
Vendarle Trump Sessionsa ne upa odpustiti, ker bi imel v senatu težave pri imenovanju naslednika. Prav tako okleva z odpustitvijo Rosensteina. Ko je odpustil Comeyja, so se njegove težave z rusko afero le povečale. Če bo odpustil Rosensteina, pa se v ZDA verjetno obeta ustavna kriza in to tik pred kongresnimi volitvami.
Rosenstein je prejšnji teden odločno zanikal, da bi nameraval nositi prisluškovalno napravo za snemanje Trumpa. Odločno je tudi zanikal, da bi s kolegi govoril o uporabi 25. amandmaja ustave, ki vladi omogoča odstranitev predsednika, če je nesposoben opravljati položaj. To je dvakrat zanikal Trumpovemu šefu kabineta Johnu Kellyju po telefonu, v ponedeljek pa se je odpravil v Belo hišo, da mu to pojasni še iz oči v oči.
Določeni ameriški mediji so potem pohiteli z ugibanji, da bo Rosenstein podal odstop, ali pa da ga bo Trump odpustil. Informacije o nameravanem odstopu, ki so prišle iz Bele hiše, niso bile kredibilne, ker se Rosenstein zaveda, da je zadnji branik Muellerja in preiskave ruske afere pred Trumpovo samovoljo. Informacije o tem, da ga bo Trump odpustil, so bile bolj kredibilne, čeprav bi predsednik s tem tvegal vihar pred volitvami in ustavno krizo.
Ugibanj je bilo konec potem, ko je iz New Yorka, kjer se Trump udeležuje splošne razprave svetovnih voditeljev na začetku 73. zasedanja Generalne skupščine ZN prišla informacija, da bo Trump sprejel Rosensteina na pogovor v četrtek. Morebitna ustavna kriza je torej preložena do takrat. Če Trump Rosensteina odpusti, bo potem za Muellerja in njegovo preiskavo zadolžen glavni odvetnik države, konservativni pravnik Noel Francisco.
