Poslanci so sicer že opravili za uro razprave o tem sporazumu, predvsem pa o načrtih nabave 48 oklepnikov tipa boxer, za kar namerava Slovenija odšteti 306 milijonov evrov. Zlasti v Levici temu nasprotujejo in menijo, da nakup teh oklepnikov ne bi bil smiseln, denar pa da bi bilo pametneje nameniti za zdravstvo ali socialo.
Poleg tega pa so v Levici izpostavili tudi, da bi se nova vladna koalicija, ki se oblikuje, morala posvetovati z Levico glede višanja vojaških izdatkov in iskati kompromis. Poslanec Miha Kordiš je že na začetku predlagal preložitev te točke današnje seje OZP, ker da se konec koncev tudi ne mudi z odločanjem.
Pri tem najprej ni bil uspešen, nato pa je po precej žolčni razpravi in vztrajanju Levice pri svojem poslanec LMŠ Aljaž Kovačič predlagal, naj se razprava prekine, da bi se tudi novi poslanci lahko podrobneje seznanili z zadevo. Sklep je bil sprejet z 11 glasovi za in dvema proti. Kdaj bo odbor nadaljeval razpravo o tej točki, pa bo njegov predsednik Matjaž Nemec (SD) še določil.
Pomislek, da je z zadevo premalo seznanjen, je že na začetku izrazil Zmago Jelinčič (SNS), ki pa se je prav tako kot Kordiš spraševal o smiselnosti nakupa osemkolesnikov. Oba sta menila, da gre za "udinjanje diktatu Nata in EU" in da bodo ta vozila namenjena izvajanju nalog na misijah "nekje daleč stran", ne pa za obrambo domovine.
Tu sta se potem Jelinčič in Kordiš ločila - prvi je menil, da je Slovenija ogrožena zaradi migracij, Kordiš pa je nasprotno menil, da Sloveniji ne preti nobena grožnja in da torej osemkolesniki tudi iz tega vidika niso potrebni.
Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak je v prvi vrsti poudaril, da Slovenija s tem nakupom namerava uresničevati zadane cilje glede zagotavljanja zmogljivosti zvezi Nato za oblikovanje dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin do leta 2025. S sodelovanjem pri izgradnji zmogljivosti v okviru OCCAR pa bo Slovenija izpolnila tudi več zavezujočih meril za sodelovanje v okviru stalnega strukturnega sodelovanja EU na področju obrambe (PESCO), je poudaril.
Na očitke, da se glede sklepanja sporazuma "ne mudi", poleg tega pa da vlada do izvolitve nove opravlja le tekoče posle, je Bizjak poudaril, da je vlada pod vodstvom Mira Cerarja te postopke začela še krepko v času, ko je imela polni mandat - 1. marca je še v prejšnjem sklicu pobudo podprl tudi odbor DZ za obrambo. Zdaj pa gre za nadaljevanje operativnih postopkov, da bi DZ o ratifikaciji sporazuma odločal oktobra, je povedal Bizjak.
Zavrnil je tudi očitke, da Sloveniji ni treba izpolnjevati danih zavez Natu in EU. "Spremenite temeljne koncepte obrambe, pa se bomo temu prilagodili tudi na obrambnem ministrstvu," je dejal Bizjak in poudaril, da so vse aktivnosti, ki jih izvajajo na ministrstvu, v skladu s strateškimi usmeritvami na področju varnosti in obrambe, ki jih je določil in potrdil DZ.
V Levici so opozorili tudi na predvidene stroške projekta nakupa boxerjev. Kordiš je spomnil na prve zapise v medijih in izjave tudi Bizjaka izpred leta dni, da so na Morsu načrtovali nakup 56 vozil za 207 milijonov evrov. Leto kasneje je v projektu opredeljen nakup 48 vozil za 306 milijonov evrov, "kar je za 50 odstotkov več v enem letu". Vprašal se je, "ali nas čaka afera boxer".
Pri tem sta s kolegom v stranki Primožem Sitarjem ponovila, da bi morali državljani o predvidenem višanju izdatkov za vojsko v višini 1,2 milijarde evrov odločati na posvetovalnem referendumu. Kordiš je še dodal, da bo ta številka "glede na 50-odstotno višanje v enem letu" očitno na koncu še precej višja.
Bizjak je v zvezi s tem opozoril, da je Slovenija že zdaj na repu članic Nata glede na odstotek bruto domačega proizvoda, ki ga namenja za obrambo. Tudi s tem programom bo Slovenija skušala doseči 1,2 odstotka BDP do leta 2025. Pa čeprav so bile dane zaveze o dveh odstotkih BDP, je povedal.
Vozila boxer sicer proizvaja nemško podjetje Artec, pogodbo o dobavi pa naj bi na podlagi sporazuma sklenil OCCAR, ki bo deloval v imenu in za račun Slovenije ter drugih držav udeleženk programa Boxer. V tem programu so zaenkrat ob Sloveniji še Nemčija, Nizozemska in Litva.
Vlada, ki opravlja tekoče posle, je pobudo za sklenitev sporazuma z OCCAR v DZ poslala konec julija in v tej pobudi navedla tudi, da predstavlja pristop k programu Boxer tudi priložnost za slovenska podjetja, da sodelujejo v programih OCCAR kot podizvajalci. Sodelovanje v programu Boxer bi tako lahko imelo pozitiven vpliv na gospodarstvo, menijo.
