Ameriški predsednik Donald Trump je nove sankcije proti Turčiji napovedal v petek, ukrep pa je začel veljati danes. Carine na uvoz jekla so po novem 50-odstotne, na aluminij pa 20-odstotne.
Zaostrovanje odnosov je sprožilo številna vprašanja o prihodnjem sodelovanju držav, poleg tega pa dodatno okrepilo gospodarske težave Turčije in povzročilo strm padec vrednosti turške lire. Vrednost turške valute je že v petek padla za okoli 16 odstotkov na rekordno nizko raven v primerjavi z dolarjem in evrom.
Turška centralna banka je danes sporočila, da je pripravljena sprejeti "vse potrebne ukrepe" za zagotovitev finančne stabilnosti države. Kot so zapisali, bodo bankam zagotovili ustrezno likvidnost.
"Centralna banka bo podrobno spremljala stanje na trgu in oblikovanje cen ter sprejela vse potrebne ukrepe, če se bo to izkazalo za nujno," so sporočili iz banke. Revidirali so tudi ustreznost zahtevanih likvidnostnih rezerv bank.
Centralna banka bo finančni sistem oskrbela s približno desetimi milijardami lir, šestimi milijardami dolarjev in tremi milijardami dolarjev v ekvivalentu zlata.
Erdogan je med današnjim srečanjem veleposlanikov v turški prestolnici Ankara obsodil nove sankcije Washingtona kot nož v hrbet. "Skupaj smo v Natu, potem pa želite svojega strateškega partnerja zabosti v hrbet," je Erdogan nagovoril ZDA in vprašal, ali je tovrstno ravnanje sprejemljivo.
Turški predsednik je poleg tega nakazal, da še ne namerava popustiti v tem diplomatskem sporu. Kot je ocenil, se Turčija sooča z "gospodarskim obleganjem", padec vrednosti turške valute pa je označil za napad na Turčijo. Prebivalcem je ob tem sporočil, naj ne skrbijo. "Turško gospodarstvo je trdno, močno in dobro ter bo tako tudi v prihodnje," je še dejal.
Turška lira si je po Erdoganovem govoru sicer nekoliko opomogla. Če je bilo v današnjem azijskem trgovanju za dolar mogoče dobiti 7,2362 lire, pa je bilo po njegovem govoru za dolar treba odšteti 6,9 lire.
Erdogan je v nedeljo dejal, da je bil padec vrednosti turške lire, ki je bil posledica napovedi višjih ameriških carin, politična zarota. Napovedal je, da bo Turčija poiskala nove trge in zaveznike.
Nove sankcije ZDA proti Ankari so po oceni analitikov resda sprožile takojšnjo krizo v Turčiji, vendar se je ta zaradi visoke inflacije in šibke valute s krizo soočala že pred tem.
Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je danes izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA. Po njegovih besedah si Turčija želi konsenz, pri čemer je odprta za diplomatske pobude. "Pričakujemo, da bodo ZDA ostale zveste našemu tradicionalnemu prijateljstvu in zavezništvu v okviru zveze Nato," je še dejal.
Nato sicer do spora med ZDA in Turčijo ohranja zadržanost. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je dejal, da za zdaj ne vidi razloga, da bi se zavezništvo vmešalo v vse hujši spor med zaveznicama.
"Gre za dvostransko zadevo, Nato v to ni vpleten," je v Bruslju dejala tiskovna predstavnica Nata. Ob tem je izrazila prepričanje, da spor med Ankaro in Washingtonom ne predstavlja nevarnosti za zavezništvo. Dodala je, da ni nič neobičajnega, da imajo članice zavezništva različna stališča, a pri najpomembnejših zadevah so doslej vedno izkazale enotnost.
Diplomatske krize med ZDA in Turčijo se je dotaknila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je opozorila, da bi morala biti turška centralna banka pri svojih odločitvah za brzdanje inflacije neodvisna. "Nihče nima interesa za gospodarsko destabilizacijo Turčije, vendar mora biti storjeno vse, da lahko obratuje neodvisna centralna banka," je dejala v Berlinu.
"Nemčija želi gospodarsko uspešno Turčijo. To je tudi v interesu Berlina," je še poudarila Merklova. Poleg tega ima tudi EU po njenih besedah koristi od stabilnih gospodarskih razmer v soseščini.
ZDA so uvedle nove sankcije zaradi spora glede ameriškega pastorja Andrewa Brunsona, ki ga v Turčiji obtožujejo podpore terorizmu. Pred tem so ZDA 1. avgusta že uvedle sankcije proti turškima ministroma za pravosodje in notranje zadeve, v petek pa je ameriški predsednik Trump za Turčijo napovedal še podvojitev dosedanjih 10-odstotnih carin na izvoz aluminija v ZDA in 25-odstotnih carin na izvoz jekla v ZDA.
Turčija je sicer že v petek opozorila, da bo edini rezultat zvišanja carin "škoda v odnosih med državama kot zaveznicama". Z zunanjega ministrstva so napovedali odgovor na te ukrepe proti Turčiji in ocenili, da so v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO).