IUS-INFO - Dnevne novice - Komisija soglaša s postopkom vnovične privatizacije NLB
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   Preglej komentarje članka *  

Novice

10.8.2018

Komisija soglaša s postopkom vnovične privatizacije NLB

Bruselj, 10. avgusta (STA) - Evropska komisija je izdala odločbo o spremembi zavez glede prodaje NLB, v kateri je soglašala s predlogom Slovenije, da do konca leta proda najmanj 50 odstotkov plus eno delnico banke, preostali del do 25 odstotkov plus ena delnica pa do konca 2019. V njej je tudi spodbuda, da bi celotno prodajo izvedli letos. Postopke za to SDH že pelje.

Komisija državo k prodaji celotnega predvidenega deleža do konca letošnjega leta spodbuja, saj meni, da se bo s tem izboljšala sposobnost preživetja NLB in da se bo s tem preprečilo neupravičeno izkrivljanje konkurence na slovenskem bančnem trgu.

Do prodaje 75 odstotkov minus ene delnice NLB namreč za banko še naprej veljajo omejevalni ukrepi, kot so zaveza glede donosa iz lastniških instrumentov, sklepanje poslov, ki jih je prodala v okviru načrta prestrukturiranja, in prepoved prevzemov. S to omejitvijo NLB posluje od konca leta 2013, ko je prejela državno pomoč, a ji je kljub temu uspelo lani vknjižiti rekordne rezultate.

Če letos ne bo prodan ves za privatizacijo predviden delež, bo morala NLB prodati zavarovalnico NLB Vita in zapreti dodatne bančne poslovalnice v Sloveniji, je v odločbi izpostavila komisija. Prodaja celotnega deleža je tudi v interesu prodajalca, saj se ta izogne dvojnim stroškom in tveganju, da v drugem krogu prodaje ne doseže cene iz prvega kroga prodaje.

Glede na izkušnje in politično občutljivost vprašanja sicer v javnosti še vedno obstaja dvom o tem, ali bo postopek prodaje največje slovenske banke res izpeljan do konca. V primeru, da Slovenija do konca tega leta ne bi prodala vsaj 50 odstotkov NLB, bi bil imenovan skrbnik za odprodajo, ki bi prevzel postopek. Tega bi v tem primeru predlagala Slovenija, potrditi pa bi ga morali v Bruslju.

Če Slovenija ob takšnem scenariju skrbnika ne bi predlagala, pa bi bile najverjetneje odprte spet vse tri možnosti - bodisi nova pogajanja s komisijo, bodisi enostranska odločitev Bruslja o prodaji banke, ali pa odločitev komisije o nezakoniti državni pomoči, kar bi pomenilo, da bi jo NLB morala vrniti. A sedanji potek dogodkov kaže, da se to vendarle ne bo zgodilo.

Komisija je tako pozdravila zavezo Slovenije, ki si je zadala "jasen časovni načrt za dosego te prodaje", na ministrstvu za finance pa so zadovoljni z odločitvijo komisije, "ker zagotavlja uresničitev temeljnih ciljev, to je ohranitev NLB kot mednarodne finančne institucije regionalnega pomena ter izvedbo prodajnega postopka na način, ko kupnino in s tem optimizacijo vračila vložka davkoplačevalcev določajo zgolj tržni pogoji", je dejala odhajajoča ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

Prodajni postopki za NLB so stekli sredi julija, ko je država to vnovič naložila SDH. Ta časovnice, za katero je pripravila predlog, ki še ni sprejet, ne bo javno razkrila. Neuradno naj bi bila namera za IPO objavljena sredi oktobra, prodajno okno pa naj bi se zaprlo do konca novembra. Prodaja se bo odvijala podobno, kot je bilo načrtovano lani.

Po objavi polletnih poslovnih rezultatov NLB, ki naj bi bila letos v še boljši kondiciji kot lani, bodo stekle predstavitve vlagateljem v večjih finančnih središčih po svetu. V postopku naj bi bilo malim vlagateljem v Sloveniji na voljo 10 odstotkov delnic NLB, 90 odstotkov pa nato institucionalnim vlagateljem. Interes za vpis je tako kot lani napovedala EBRD.

Ti vlagatelji ne bodo mogli kupiti paketa, večjega od 25 odstotkov plus eno delnico, kolikor bo v NLB obdržala država. O soglasju k cenovnem razponu za delnico, ki naj bi bil znan nekje v začetku novembra, bo lahko odločal le nadzorni svet SDH, a ta bi lahko, tako kot se je zgodilo lani, odločitev prepustil vladi kot skupščini SDH.

Vlada je takrat prodajo ustavila, ker je ocenila, da bi za delež v banki zaradi nerešenega vprašanja deviznih vlog varčevalcev na Hrvaškem iztržila prenizko ceno. Da bi bilo sedaj drugače, se uveljavlja zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB, ki določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem, s čimer se izničuje pritiske zainteresiranih vlagateljev na ceno delnice NLB.

Zakon je tudi podlaga za to, da bo NLB lahko na Evropsko centralno banko naslovila prošnjo za izplačilo dividend v višini 189 milijonov evrov. Ko bo ta prižgala zeleno luč, bo država oz. SDH delitev bilančnega dobička za dividende potrdil predvidoma na septembrski skupščini.

Na ministrstvu so pri tem kot zelo pomembno izpostavili, da je komisija v današnji odločitvi po njihovih informacijah potrdila stališče Slovenije, da nadomestilo finančnih posledic banki po omenjenem zakonu ne vsebuje elementov državne pomoči. Zakon bo sicer začel veljati po objavi naznanila o odločitvi Evropske komisije v uradnem listu, to pa naj bi se zgodilo v začetku naslednjega tedna.

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2018

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar