Vlaganje nezaupnic vladi je v Franciji dokaj pogost pojav, od leta 1958 jih je bilo več kot 100. A tokrat bo vlada na tnalu prvič po zmagi Macrona in njegovih zaveznikov na lanskih volitvah, poleg tega pa bo parlament prvič po letu 1980 na isti dan razpravljal o dveh nezaupnicah.
V Franciji so doslej izglasovali le eno nezaupnico, in sicer leta 1962, kar je vodilo v padec vlade Georgesa Pompidouja, današnji nezaupnici pa po poročanju francoske tiskovne agencije AFP nimata nobene možnosti za uspeh.
Desna opozicijska stranka Republikanci ima le 103 poslance, levica skupaj le 63, torej jim ne bo uspelo zbrati potrebne večine 289 glasov v nacionalni skupščini, ki bi lahko strmoglavili vlado.
A to tudi ni pravi cilj opozicije. Z nezaupnicama želijo vlado le prisiliti, da pojasni in obsodi "blokado", ki naj bi preprečevala razkritje resnice o aferi Benalla, ki je zaradi fizičnega obračunavanja s protestniki v sodni preiskavi.
Pravosodje je v ponedeljek uvedlo novo preiskavo v zvezi z incidentom ob 1. maju, za katerega je javnost izvedela šele sredi julija, sicer pa so v Franciji že pred dnevi uvedli tudi preiskave na parlamentarni in upravni ravni.
Desnica in levica želita z nezaupnicama vladi tudi vstati iz pepela po lanski volilni zmagi Macrona in njegovih zaveznikov.
V nacionalni skupščini bo na vprašanja, najprej na tista z desnice nato na tiste, ki jih bodo v imenu leve opozicije zastavili komunisti, od 15. ure dalje najprej odgovarjal premier Edouard Philippe.
Slednji je prejšnji teden afero komentiral z besedami, da gre za odklon posameznika in ne za državno zadevo, kar nikakor ni zadovoljilo opozicije, ki je mnenja, da so institucije na najvišji ravni države v tem primeru zatajile.
Tudi predsednik Macron se je o aferi izrekel šele prejšnji teden, po več dneh molka. Najprej je dejal, da je odgovornost samo njegova, nato pa, da gre zgolj za vihar v kozarcu vode. Odtlej skuša, otepajoč se afere, ki kar ne potihne, obrniti novo stran, mu je pa v več javnomnenjskih raziskavah padla podpora.