Nekdanji sodelavec ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden je pred leti s strežnika agencije pobral 1,5 milijona zaupnih dokumentov in z njimi s Havajev pobegnil v Hongkong, kjer jih je predal novinarjem.
Ti so potem svetu razkrili, kako ameriški obveščevalci v imenu vojne proti terorizmu izvajajo skoraj popoln nadzor internetnega in telefonskega prometa. Šlo je sicer predvsem za beleženje podatkov o klicih, kot so telefonske številke in trajanje klica, ne pa tudi vsebine.
Zaradi teh razkritij je Snowdna v ZDA doletela obtožnica zaradi vohunjenja in kraje državnih skrivnosti. Grozi mu zaporna kazen do 30 let.
Snowden se je skušal po objavi razkritij v medijih izogniti ameriški roki "pravice", a že ko je z letalom odpotoval iz Hongkonga v Moskvo, je obtičal v tranzitni coni letališča Šeremetjevo, ker so mu ZDA preklicale potni list.
Po skoraj šestih tednih bivanja na letališču in več neuspešnih poskusov, da bi mu katera od zahodnih držav zagotovila zatočišče, mu ga je na koncu 1. avgusta 2013 odobrila Rusija. Tehnično mu je odobrila "dovoljenje za bivanje", sprva za eno leto, kar je nato večkrat podaljšala.
Kljub temu, da ima Snowden le "dovoljenje za bivanje", pa je njegov točen naslov bivanja še vedno strogo varovana skrivnost. Sam se sicer pojavlja v medijih, a relativno redko. Pogosteje objavlja komentarje na spletnih družbenih omrežjih in opozarja na varnost na internetu. A vedno skrbi za to, da se ne ve, od kod se javlja.
Pa vendar sam zatrjuje, da kljub morda drugačnim predstavam v bistvu živi povsem normalno življenje. "Ljudje mislijo, da živim v kaki vojaški bazi ali pa v palači z oboroženimi stražarji pred vrati. Ne, živim v običajnem stanovanju z mojo prijateljico Lindsay in kot drugi plačujem najemnino," je zatrdil 35-letnik po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Snowdnova razkritja so močno razburkala, pa tudi razdelila javnost. Zagovorniki človekovih pravic in svoboščin in njegovi privrženci so ga predlagali tudi za Nobelovo nagrado. Da je kot žvižgač z objavo informacij o programih nadzora ameriške vlade opravil koristno službo za javnost, je ocenil celo nekdanji pravosodni minister ZDA Eric Holder, saj da je tako sprožil nacionalno debato o tej temi. Kljub temu ga je pozval, da se preda ameriškemu pravosodju.
Ameriški režiser Oliver Stone je o njem posnel tudi film (Snowden), dokumentarec o njegovem dejanju Citizenfour pa je bil leta 2014 nagrajen tudi z oskarjem.
A po drugi strani ga imajo njegovi nasprotniki za veleizdajalca države, ki da je ogrozil nacionalno varnost. Toda razen nekaj zardevanja vodilnih politikov ZDA ni nobenega dokaza o kakšni resni škodi oziroma žrtvah zaradi Snowdnovih objav.
Te obenem tudi niso spremenile ničesar. NSA še naprej vohuni za svetom in Američani, čeprav po novem ne spremlja več skoraj vsakega telefonskega klica znotraj ZDA brez odobritve posebnega tajnega sodišča.
Kot je bilo razkrito maja letos, je NSA lani zbrala podatke o 500 milijonih telefonskih klicev samo znotraj ZDA, kar je trikrat več kot leta 2016. Podatke je agencija zbrala s pomočjo svojega superračunalnika, ki prisluškuje vsemu svetu in se ga je prijel vzdevek črna vdova. Zakaj tako velik skok v zbranih podatkih, v uradu Nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti niso pojasnili.
Ameriški kongres je sicer po Snowdnovih razkritjih že leta 2015 potrdil zakon, ki naj bi omejil množično zajemanje telefonskih klicev v ZDA. Pred tem zakonom je NSA tudi v ZDA vsako leto zbrala podatke o več milijardah telefonskih klicev.
