Že ob prihodu v pisarno vodje konzularne službe zazvoni telefon. Na drugi strani linije zaskrbljena mati, ker je njena hči izgubila osebne dokumente na potovanju po Franciji.
Šter jo pomiri in hitro povpraša po nekaj osnovnih informacijah, kdaj se je incident zgodil, ali je šla na policijo, potuje sama ali v skupini in kdaj ima predviden odhod v domovino. Potolaži jo, da je pet dni "več kot dovolj" časa, da se uredi potni list za vrnitev ter ji posreduje kontakte slovenskega veleposlaništva v Parizu, ki bo prevzelo delo.
Poletje je glavna sezona na uradu, ko pogosteje kot običajno prejemajo najrazličnejše klice. "Največ pogovorov se konča že s prvim kontaktom, ko mirimo preveč zaskrbljene starše," je dejal Šter.
Če se nekdo ni javil, še ne pomeni nujno, da se mu je kaj pripetilo. "Včasih pa kdo preprosto ne želi biti najden," je dodal. Osebe imajo pravico, da odklonijo konzularno pomoč.
Kot urgentna konzularna situacija se med drugim razume nesreče slovenskih državljanov v tujini ali izguba oz. kraja dokumenta. V tem primeru je zagotovo prav, da oseba stopi v stik s predstavništvom Slovenije v državi, kjer se je incident pripetil, oz. na veleposlaništvo članice Evropske unije, če Slovenija v državi ni prisotna.
Ne glede na to, ali v tujini pride do nesreče ali kraje, je treba uvodoma preprečiti negotovost in morebiten izbruh panike, svetuje Šter. Vse informacije je mogoče dobiti tudi na spletni strani ministrstva.
Ob tem je spomnil na storitev obveščanja državljanov o možnostih nujne konzularne pomoči prek sporočil SMS, ki bo jeseni obeležila eno leto delovanja. V obveščanje je med drugim vključenih 60 odstotkov uporabnikov mobilnih omrežij, med njimi uporabniki operaterjev A1, Bob in Telemach. Telekom se storitvi še ni pridružil.
Storitev ne predstavlja stroška za uporabnika ali državo in z dosedanjimi operaterji deluje tako, da je to tisto, "kar štejemo ljudje kot družbeno odgovornost", je pojasnil.
"Mislim, da ti, ki imajo to možnost, po svetu potujejo varneje," je dodal.
Med najpogostejšimi primeri konzularne pomoči je odtujitev osebnega dokumenta. Za pridobitev potnega lista za vrnitev mora oseba pridobiti policijski zapisnik ter se praviloma osebno zglasiti na veleposlaništvu, ki ureja dokumentacijo. Potni list za vrnitev, ki vsebuje osebne podatke, fotografijo in morebitne vmesne točke na poti do domovine, je lahko izdelan v približno pol ure, pojasnjuje vodja konzularne službe.
Ta dokument pa ni enakovreden potnemu listu, opozarja. Velja največ 30 dni in se lahko z njim potuje le "v racionalni logiki" proti domu. Ob tem je dodal, da se je treba pozanimati, ali dokument velja v vseh državah, skozi katere se nekdo vrača v Slovenijo. Za potovanje čez ZDA denimo ne velja.
Priporočljivo je imeti tudi kopijo osebnih dokumentov, a bolje kot v fizični obliki je, da je ta dostopna elektronsko.
Na veleposlaništvih je možno zaprositi tudi za nov potni list, kar je priporočljivo za daljša potovanja, a mora biti oseba časovno fleksibilna. Nov potni list bo na veleposlaništvo prispel v približno enem tednu.
Predstavništva Slovenije nudijo pomoč tudi v primeru hospitalizacije, a država praviloma ne krije stroškov, niti ne bo poskrbela za prevoz. Ob tem je Šter opozoril, da se morajo državljani sami pozanimati o morebitnim pogojih sklenjenega zavarovanja ter kaj jim ta nudi. Glede premestitve iz tuje bolnišnice v domovino pa to urejajo odgovorni zdravniki, ki morajo podpisati soglasje.
Kot eno hujših oblik konzularnega nujnega primera je navedel zapor. Veleposlaništvo v tem primeru nudi svetovanje in opazovanje postopka, a se ne more aktivno vključiti v sodni ali kazenski postopek. "Naše veleposlaništvo, v katerikoli državi že, deluje pod predpostavko, da spoštuje red tiste države, kjer zastopa naše interese," nadaljuje Šter.
Prizna, da je v teh primerih zelo težko voditi komunikacijo s svojci, ki so upravičeno zaskrbljeni. Svojci naj bodo v stiku s priprtim, saj je najhuje, ko ta oseba misli, da so jo vsi pozabili, je svetoval.
Ob tem je posvaril pred drogami, tako uživanjem kot tihotapljenjem. "To niso urbane legende, takih primerov je veliko," je dejal o zgodbah, ko naivni turisti s seboj v domovino kot uslugo nekomu vzamejo še dodatno prtljago, v kateri so skrita mamila.
Osnovni nasvet Štera je, da se slovenski državljani pred odhodom pozanimajo o državi obiska na spletni strani zunanjega ministrstva. "Še bolj koristno je, da se pogovorimo s kom, ki je bil tam," je dodal nasvet za predvsem bolj avanturistična potovanja.
Konzularna služba spremlja vsakovrstne premike po svetu in pomaga zlasti v situacijah, ki jih človek ne pričakuje. O razvoju dogodkov čim hitreje obveščajo tudi preko spletne strani. A kot je izpostavil Šter, "tisti nasveti na strani niso politične izjave", ampak nasveti slovenskim državljanom, ki potujejo v neko državo.
"Mislim, da je potovanje velika dragocenost in investicija v lastno bogastvo znanja, prinese pa s seboj včasih kakšno tveganje," je sklenil.