V 2016 smo za socialno zaščito namenili 23,3 odstotka BDP. K povečanju celotnih izdatkov so v največji meri prispevali višji izdatki v okviru področja bolezen in zdravstveno varstvo, področja starost ter področja družina in otroci, so zapisali v Statističnem uradu RS (Surs).
Odstotni delež sredstev, namenjenih socialni zaščiti, se je medtem znižal, in sicer zlasti zaradi večje nominalne rasti BDP. V 2016 smo tako za socialno zaščito namenili 23,3 odstotka BDP ali za pol odstotne točke manj kot leto pred tem.
Vrstni red področij v okviru socialne zaščite, za katera namenjamo največji del delež BDP, je bil v 2016 enak kot leto pred tem. Za področje starosti smo tako namenili 9,6 odstotka oz. za 0,2 odstotne točke manjši delež BDP kot v 2015. Za področje bolezni in zdravstvenega varstva smo namenili 7,6 odstotka oz. enak delež kot v 2015. Področju družine in otrok pa smo namenili 1,7 odstotka oz. za 0,1 odstotne točke manjši delež kot v 2015.
Največji del sredstev za socialno zaščito je bil v 2016 namenjen področju starosti, 3,873 milijarde evrov ali malo več kot dve petini v celotni strukturi izdatkov za socialne prejemke. Izdatki za področje bolezen in zdravstveno varstvo so znašali 3,075 milijarde evrov ali tretjino vseh sredstev za ta namen.
Sledili so izdatki za področja družina in otroci, smrt hranitelja družine ter invalidnost. Za ta področja je bilo skupaj namenjenih malo manj kot petina vseh sredstev za socialne prejemke (19 odstotkov). Preostali del sredstev za socialno zaščito (5,8 odstotka) pa je bil namenjen področjem druge oblike socialne izključenosti, brezposelnost in nastanitev.
V primerjavi z letom pred tem so se v 2016 najbolj povečali izdatki za področje bolezen in zdravstveno varstvo, in sicer za 4,8 odstotka. Izdatki za področje starosti so se povečali za 1,9 odstotka, za področje družine in otrok pa za 0,7 odstotka. Izdatki za vsa preostala področja (za brezposelnost, invalidnost, smrt hranitelja družine, nastanitev ter druge oblike socialne izključenosti) so se zmanjšali.
Socialni prispevki so v 2016 predstavljali 6,288 milijarde evrov ali dve tretjini virov za financiranje programov socialne zaščite. Večji del teh sredstev so bili prispevki zavarovancev in prispevki delodajalcev.
V 2016 je bilo v Sloveniji 639.962 upravičencev do pokojnin, kar je bilo za 0,5 odstotka več kot leto pred tem. V primerjavi s prejšnjim letom se je povečalo število upravičencev do starostnih pokojnin in do pokojnin s področja smrt hranitelja družine, medtem ko se je število upravičencev do invalidskih pokojnin zmanjšalo, so še ugotovili v Sursu.
