Volitve bodo pomenile šele drugi demokratični prenos oblasti z ene civilne vlade na drugo v več kot 200-milijonski državi, za katero so večji del obstoja značilni vojaški udari in politični umori, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
V času pred volitvami kaže, da mirnega prehoda ne bo, in nekateri opazovalci so odkrito zaskrbljeni zaradi očitnih poskusov manipulacij, kar prinaša nova tveganja za nestabilnost te države z jedrskim orožjem.
Vrsta smrtonosnih napadov na volilna zborovanja od sredine julija, ki so zahtevali več kot 170 življenj, je še dodatno zaostrila ozračje. Napadi bi lahko vplivali na volilno udeležbo, čeprav so varnostne razmere veliko boljše kot pred leti.
Okoli 106 milijonov volivcev, med katerimi se jih bo 20 milijonov volitev udeležilo prvič, bo izbiralo naslednika stranke Pakistanska muslimanska liga - Navaz (PML-N). Stranka vodi vlado od leta 2013 in upa, da bo dobila tudi nov mandat pod vodstvom Šahbaza Šarifa, mlajšega brata zaradi korupcije odstavljenega in obsojenega bivšega premierja Navaza Šarifa.
Glavni tekmec je stranka Pakistan Tehrik-e-Insaf (PTI), ki jo vodi nekdanja zvezda kriketa Imran Kan. Znan kot nekdanji lahkoživec in ženskar na Zahodu, se v svoji državi predstavlja kot konservativni musliman in se včasih celo spogleduje s skrajnimi idejami.
Šarif in Kan sta favorita, tretjo stranko, Pakistansko ljudsko stranko (PPP) Bilavala Buta Zardarija, sina v atentatu umorjene bivše pakistanske premierke Benazir Buto, pa bi lahko zmagovalec povabil v koalicijo.
Ostro in kratko volilno kampanjo je zaznamoval obračun med dvema akterjema, ki sicer na volitvah ne sodelujeta - nekdanjim premierjem Navazom Šarifom, ki ne sme kandidirati, ker je bil lani odstavljen zaradi korupcije, in vplivno pakistansko vojsko.
Šarif je vojsko in pravosodje obtožil, da sta storila vse, da bi škodila njegovi stranki, vključno s tem, da je njene kandidate vojska z zastraševanjem prisilila v zamenjavo stranke, še posebej v trdnjavi PML-N, ključni provinci Pendžab, kjer volijo 141 od skupno 342 poslancev v nacionalni skupščini, od katerih jih je 272 neposredno izvoljenih.
Saga je dosegla vrhunec v začetku meseca, ko je bil Šarif v odsotnosti obsojen na deset let zapora zaradi korupcije, in nato z njegovo vrnitvijo teden dni kasneje, ko se je predal oblastem. Analitiki menijo, da usoda stranke PML-N leži v njegovi sposobnosti, da se prikaže kot žrtev zarote vojske.
Šarif pa ni edini, ki obtožuje vojsko. Več velikih pakistanskih medijev in političnih aktivistov se je zadnje mesece pritoževalo, da so tarče ugrabitev, cenzure in groženj. S temi pritiski, ki jih nekateri primerjajo s "tihim državnim udarom", želijo po njihovi oceni cenzurirati pokrivanje določenih tem in strank pred volitvami.
Zdi se, da je glavna tarča PML-N, a tudi Buto se je sredi meseca pritoževal, da vse stranke niso enakopravno obravnavane, saj je več njihovih kandidatov med kampanjo naletelo na ovire.
Imran Kan je na drugi strani favoriziran, saj po vsej državi svobodno razglaša svoje ambicije po izgradnji islamske države blaginje. Njegove možnosti, da bi vodil državo, so po ocenah večje kot kdajkoli.
Vojska, ki je vodila Pakistan skoraj polovico njegove zgodovine, obtožbe zanika in trdi, da nima nikakršne neposredne vloge na volitvah. Bo pa zagotavljala varnost na dan volitev s 370.000 vojaki.
Neodvisna pakistanska komisija za človekove pravice pa je na drugi strani izrazila resno zaskrbljenost zaradi "očitnih, agresivnih in nesramnih poskusov manipulacije volilnih izidov".
"Čeprav je pomembno, da bodo volitve takrat, kot je bilo načrtovano, obstaja trdna podlaga za dvom v njihovo legitimnost, kar bo imelo alarmantne posledice za tranzicijo države v dejansko demokracijo," so opozorili.
Nekdanji pakistanski diplomat Husain Hakani pa meni, da bodo volitve, ne glede na izid, prispevale k povečanju nestabilnosti v državi. "To bodo volitve brez zmagovalcev," meni.
Tudi če se bo država izognila vrnitvi v nestabilnost in avtoritarnost, so pred njo številni pomembni izzivi, navaja AFP.
Najbolj pereč je gospodarstvo, saj bo morala nova vlada izredno hitro ukrepati, če želijo preprečiti krizo plačilne bilance, zaradi katere bi morali zaprositi Mednarodni denarni sklad za drugo petletno posojilo.
Kratkoročno in dolgoročno se bo morala lotiti tudi problemov, ki izvirajo iz najhitrejše rasti prebivalstva v Aziji, ki spodkopava gospodarske in razvojne pridobitve, še posebej alarmantna pa je ob grožnji pomanjkanja vode že leta 2025.
Varnostne razmere v državi so se dramatično izboljšale od zadnjega državnega udara, a analitiki že dolgo opozarjajo, da se država ni lotila vzrokov ekstremizma. Skrajneži še vedno izvajajo odmevne napade, kakršen je bil na volilnem zborovanju pred dvema tednoma, ko je bilo ubitih 149 ljudi. To je bil drugi najbolj smrtonosen napad v zgodovini države.
Zato Kan dviguje obrvi s približevanjem verskim skrajnežem, kar vzbuja bojazni, da bi njegov prihod na oblast lahko opogumil skrajneže.
