Najnovejša sprememba po poročanju francoske tiskovne agencije AFP omogoča imenovanje novega predsednika vrhovnega sodišča, ko je imenovanih 80 od skupno 120 vrhovnih sodnikov, medtem ko je doslej veljalo, da jih mora biti imenovanih vsaj 110. Sprememba bo najverjetneje dobila podporo tudi v senatu, pa tudi pri predsedniku države Andrzeju Dudi, ki jo mora podpisati, da lahko začne veljati.
Gre za nov ukrep v reformi sodstva, potem ko je na začetku meseca na Poljskem začela veljati nova upokojitvena starost za vrhovne sodnike, ki so jo z zakonom znižali s 70 na 65 let. S tem bi moralo 27 od 72 poljskih vrhovnih sodnikov v pokoj, med njimi tudi 65-letna predsednica sodišča Malgorzata Gersdorf. Šestletni mandat se ji izteče leta 2020, zato noče zapustiti položaja.
Vladajoča stranka Zakon in Pravičnost (PiS) Jaroslawa Kaczynskega vztraja, da se s spremembami preprečuje korupcijo v sodstvu, medtem ko opozicija, organizacije za zaščito človekovih pravic ter EU ocenjujejo, da se s tem spodkopava neodvisnost sodstva, pravno državo in demokracijo.
Evropska komisija je zaradi reforme vrhovnega sodišča sprožila pravni postopek proti Poljski, od srede pa pred poslopjem poljskega parlamenta potekajo protesti, še poroča AFP.
"Moramo sprejeti to spremembo, da pridemo iz slepe ulice," je pred petkovim glasovanjem o najnovejši spremembi v parlamentu dejal premier Mateusz Morawiecki. "Gospa Gersdorf ni več predsednica vrhovnega sodišča," je dodal.
"Bom prva predsednica vrhovnega sodišča v izgnanstvu," je dejala Gersdorfova, ki se trenutno nahaja v Nemčiji. "To je žalosten dan za poljsko demokracijo," pa je dejal vodja opozicijske Državljanske platforme (PO) Grzegorz Schetyna.
