Ministrica za finance, ki opravlja tekoče posle, Mateja Vraničar Erman presenečenj glede odločitve Bruslja ne pričakuje, saj so se s komisijo usklajevali. Vlada je spremenjene zaveze v Bruselj poslala 13. julija in ministrica pričakuje, da bo Evropska komisija postopala zelo hitro. "Glede na to, da govorimo o odločitvi kolegija Evropske komisije, formalni postopek običajno traja okrog 14 dni," je pojasnila v intervjuju za STA.
Po takšni časovnici bi lahko komisija odločbo o spremenjenih zavezah glede prodaje NLB izdala v tem ali pa prihodnjem tednu.
Evropska komisija je konec januarja sprožila poglobljeno preiskavo, saj Slovenija do konca 2017 ni izpeljala vmes enkrat že spremenjene zaveze o delni privatizaciji NLB. Slovenija je komisiji decembra lani predlagala spremembe zaveze, a je ta izrazila dvom, da so te kljub predlaganim alternativnim ukrepom enakovredne prvotni prodajni zavezi. Ljubljana je Bruslju sicer predlagala, da bi del banke prodala letos, postopek do prodaje 75 odstotkov minus eno delnico pa dokončala v prihodnjem letu.
Na podlagi tega so nato potekala pogajanja o določitvi konkretnega roka in kompenzacijskih ukrepih. Med izravnalnimi ukrepi naj bi podaljšali del omejevalnih ukrepov, ki za banko veljajo že sedaj. To so neodvisno korporativno upravljanje, omejitve poslovanja, prepoved prevzemov. NLB se je že morala umakniti iz nekaterih nestrateških dejavnosti, v primeru podaljševanja zavez bi morala še zmanjšati obseg poslovanja doma, ne brezpogojno pa bi se morala posloviti tudi od zavarovalnice NLB Vita.
S postopki za privatizacijo banke sicer ni treba čakati na odločitev Bruslja, ti lahko stečejo že zdaj. Vlada je namreč kot skupščina Slovenskega državnega holdinga (SDH) upravi holdinga naložila, naj ponovno začne postopke za prodajo NLB. V banki so, kot zagotavljajo, na privatizacijo dobro pripravljeni in bodo "vse postopke v koordinaciji z lastnikom in svetovalci maksimalno podprli".
Vraničar Ermanova za STA ni želela špekulirati, kakšna bi bila lahko ponujena cena za delnico največje slovenske banke. Lani je bila v razponu med 55 do 71 evrov, vendar banka takrat ni bila izpostavljena le tržnim razmeram, ampak tudi netržnemu vplivu prenesenih deviznih vlog in odprtih tožb, kar pa odpravlja prejšnji teden v DZ sprejeti zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB.
"Pričakujem, da bo banka lahko prodana po tržnih pogojih," je poudarila ministrica. Časovnico prodaje bo določil SDH, ministrica pa je dobila zagotovila banke in SDH, da je cilj, da se polovica banke proda še letos, uresničljiv.
Zadnja formalnost pred novim uradnim začetkom prodaje je bil sicer sprejem zakona o zaščiti kapitalske naložbe države v NLB pred učinki sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog LB. Če bo Hrvaška izvršila prisilno izvršbo in rubila premoženje NLB, bo država iz sklada za nasledstvo banki, ki mora sicer tudi sama aktivno vlagati pravna sredstva zoper sodbe hrvaških sodišč, povrnila negativne finančne posledice.
Po pojasnilih finančne ministrice celoten znesek odprtih zadev pred hrvaškimi sodišči znaša približno 172 milijonov evrov glavnice, k temu pa je treba prišteti še pripadajoče obresti.
Še pred koncem prodaje bo sicer predvidoma sledila skupščina NLB, na kateri bo država lahko prišla do dividend. Toda za izplačilo dividend mora banka dobiti soglasje Evropske centralne banke.
