Članice bi morale direktivo, ki je začela veljati leta 2016, v nacionalne zakonodaje prenesti do 25. maja. Vendar številne tega še niso storile, kljub vsesplošnemu izpostavljanju njenega pomena za boj proti terorizmu.
Pri PNR gre za podatke, ki jih potniki letalskim prevoznikom predložijo ob rezervaciji in prijavi na let, na primer ime potnika, datumi potovanja, načrti potovanja, številka sedeža, prtljaga, kontaktni podatki in način plačila.
V skladu z direktivo morajo članice vzpostaviti nacionalne sisteme za zbiranje, analizo in izmenjavo podatkov, ki jim jih posredujejo letalske družbe, in sicer za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.
Obdelava podatkov iz PNR je pomembno orodje v boju proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem ter pomaga pri sledenju sumljivim vzorcem potovanja in odkrivanju morebitnih storilcev kaznivih dejanj in teroristov, izpostavlja komisija.
Ta evropska zakonodaja je tako ključni element evropske varnostne strategije ter bistveni gradnik učinkovite in prave varnostne unije. Da bi bila resnično koristna, pa morajo delujoče sisteme vzpostaviti vse članice unije.
Opozorjene članice imajo dva meseca časa za odgovor na ta prvi ali uradni opomin. Če se ne bodo ustrezno odzvale, lahko komisija postopek nadaljuje z drugim opominom ali obrazloženim mnenjem. Če tudi ta ne zaleže, pa lahko zadevo napoti na Sodišče EU.
Zaradi počasnega prenašanja direktive v nacionalne zakonodaje so bile članice marca letos pozvane k pospešitvi prizadevanj. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je tedaj poudarila, da je direktiva izjemno pomembna za notranjo varnost.
Ministrica je takrat še povedala, da se Slovenija uvršča med države, ki dobro napredujejo k polni implementaciji, da je treba spremeniti še zakona o letalstvu in varstvu osebnih podatkov ter da se čaka tudi na presojo ustavnosti nekaterih delov zakona o nalogah in pooblastilih policije.
