Ti predpisi so po navedbah komisije ključni gradniki za pravilno delovanje trgov vrednostnih papirjev in so bistveni za nadaljnje delovanje evropskega enotnega trga.
Na ministrstvu za finance so pojasnili, da so že pred časom pripravili predlog zakona o trgu finančnih instrumentov, ki bi v nacionalno zakonodajo prenesel evropsko zakonodajo, ki ureja trge finančnih instrumentov. Vlada ga je potrdila februarja in predložila v obravnavo DZ, vendar žal ni bil sprejet v mandatu prejšnjega sklica DZ, kljub njihovi prošnji za uvrstitev. "Na ministrstvu si prizadevamo, da bi vlada v zakonodajni postopek čim prej ponovno vložila nujno potrebne zakone za prenos direktiv," so navedli.
Če članice predpisov ne prenesejo, vlagatelji ne morejo koristiti izboljšane zaščite, ki jim jo zagotavlja direktiva MiFID II, in trgi so manj varni, saj mestom trgovanja in investicijskim podjetjem ni treba delovati v skladu s strožjimi zahtevami.
Poleg tega nacionalni pristojni organi članic, ki predpisov niso prenesle, ne morejo izdati pravno ustreznih dovoljenj za dejavnosti, ki prej niso bile regulirane ali so bile v okviru prve direktive urejene drugače.
Omenjeni predpisi EU, ki so se začeli uporabljati 3. januarja letos, dopolnjujejo določbe uredbe o trgih finančnih instrumentov, imenovane Mifir. Če se ne prenesejo v celoti v nacionalno zakonodajo, to ovira delovanje enotnega trga, še opozarjajo v Bruslju.
Slovenija je sicer danes dobila še vrsto drugih opominov z različnih področij, večinoma prve opomine v okviru postopka ugotavljanja kršitev zakonodaje EU. Če prvi opomin ne zaleže, sledi drugi opomin ali obrazloženo mnenje, nato pa Sodišče EU.
Komisija Slovenijo s prvim opominom poziva k odpravi omejitev za sisteme zaščite pred strelo, konkretno pri namestitvi in uporabi aktivnih strelovodov ESE (v angleščini Early Streamer Emission) na stavbah v Sloveniji, ker so te v nasprotju z načelom vzajemnega priznavanja in kršijo pravila EU o prostem pretoku blaga.
V skladu s slovensko zakonodajo se lahko namreč aktivna zaščita pred strelo, ki temelji na standardih druge države EU, namesti in uporablja le skupaj z napravami, ki so skladne s slovenskimi tehničnimi predpisi, ne pa tudi kot samostojna zaščita stavb.
Slovenski predpisi zahtevajo tudi, da se za vsako namestitev sistema aktivne zaščite pred strelo dokaže raven varnosti, tudi če se izdelek zakonito trži v drugih članicah. Te zahteve ovirajo uvoz strelovodov.
Poleg tega je komisija Sloveniji in še šestim državam poslala prve ali uradne opomine, ker niso pravilno prenesle ali izvajale nekaterih zahtev iz direktive o energijski učinkovitosti.
Ta določa skupni okvir ukrepov za spodbujanje energijske učinkovitosti v EU, da se zagotovi izpolnitev cilja 20-odstotnega povečanja energijske učinkovitosti EU do leta 2020 in zasnuje možnost dodatnega izboljšanja energijske učinkovitosti po tem letu.
Komisija Slovenijo in še 16 držav opominja tudi, da je še niso obvestile o prenosu direktive o študentih in raziskovalcih iz tretjih držav v nacionalni pravni red.
Slovenija in še osem članic je iz Bruslja dobilo tudi opomin, naj zagotovijo brezplačne osnovne splošne informacije za uporabnike v povezavi z varnostjo v cestnem prometu. Komisiji namreč še niso sporočile napredka pri izvajanju informacijskih storitev in več drugih informacij.
Poleg tega je komisija Sloveniji in še šestim državam poslala tudi uradni opomin zaradi neizpolnjevanja obveznosti glede zagotavljanja prometnih informacij v realnem času po vsej EU.
Vse članice - razen Litve - komisija opozarja tudi na uskladitev z evropskimi pravili o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
Poleg omenjenih opominov je Slovenija dobila še enega, ki se nanaša na izmenjavo podatkov o letalskih potnikih (PNR), in drugi opomin oziroma obrazloženo mnenje zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB).
