Informacije o prisilnem vračanju in omejevanju dostopa do azila je delegacija AIS preverjala med 26. in 28. junijem na raziskovalni misiji v Veliki Kladuši in Bihaću. Po besedah Metke Naglič so govorili s skoraj 70 ljudmi, od katerih jih je 58 prišlo do hrvaško-slovenske meje, 51 jih je tudi želelo zaprositi za azil, a so jih vrnili na Hrvaško.
Pričevanja so potrdila, da so slovenske oblasti omejevale dostop do azila in izvajale prisilna vračanja iskalcev azila brez ustrezne presoje, ali jim bodo v drugih državah kršene človekove pravice, in brez možnosti, da se na vračanje pritožijo, so ugotovili v AIS.
Veliko beguncev in iskalcev azila jim je namreč povedalo, da slovenski policisti niso upoštevali njihove namere, da želijo zaprositi za azil, v nekaterih primerih so jim celo dejali, da "v Sloveniji azila ni", je pojasnila Jerneja Turin iz AIS.
Poleg tega so morali nekateri podpisovati dokumente v slovenščini, ki jih niso razumeli, težave pa so imeli tudi s prevajalci. Nekaterim pa so policisti rekli, da jih bodo odpeljali v azilni center, a so jih namesto tega predali hrvaški policiji. S tem je bila beguncem kršena pravica do dostopa do azila, saj so policisti sami odločali, ali nekdo lahko vloži prošnjo, je še zatrdila Turinova.
V AIS so ugotavljali tudi, kaj se je s temi begunci dogajalo po tistem, ko so jih slovenski policisti predali hrvaškim. Po besedah Turinove so jih hrvaški policisti brez postopka "nagnali" v BiH, jim odvzeli denar in uničili mobilne telefone, nekateri pa so pripovedovali tudi o nasilju hrvaških policistov. V BiH pa bivajo v povsem neprimernih razmerah.
O nasilju slovenskih policistov begunci načeloma niso govorili. V AIS so sicer naleteli na tri pričevanje o takšnem nasilju, a jih morajo še preveriti, do zaključkov o sistematičnem nasilju pa niso prišli, je še pojasnila Turinova.
Sicer pa tudi uradni statistični podatki policije kažejo na spremembo prakse v juniju 2018. Kljub temu, da se je v tem mesecu zmanjšalo število ljudi, ki so prečkali mejo na nedovoljen način, so se vračanja na Hrvaško izrazito povečala. Hkrati pa je drastično upadlo število ljudi, za katere je policija zabeležila, da so izrazili namero zaprositi za azil.
Policija očitke o prisilnem vračanju že ves čas zanika. Med drugim so se sklicevali na to, da postopke policije spremljajo nevladne organizacije, a to po zagotovilih AIS ne drži. Da nadzora nad ravnanjem policije ni, je potrdila tudi Katarina Bervar Sternad iz pravno-informacijskega centra (PIC).
Tudi ta nevladna organizacija je namreč v istem času obiskala BiH. Kljub temu, da je bilo njihovo poročilo drugače zasnovano, so po besedah Bervar Sternadove prišli do enakih ključnih ugotovitev kot AIS. V PIC so sicer od nekaterih beguncev dobili pooblastila za sprožitev pravnih sporov, a morajo še preučiti, kaj bodo z njimi storili.
AIS pa v svojem poročilu slovenske oblasti poziva, naj zagotovijo, da se v vseh postopkih s tujci in iskalci azila spoštuje mednarodno pravo človekovih pravic in pravo varstva beguncev. Prav tako naj jim ne odrekajo možnosti, da zaprosijo za azil, ter zagotovijo, da imajo vsi iskalci azila dostop do učinkovitega in pravičnega azilnega postopka.
Zahtevajo tudi, da nemudoma izvedejo učinkovito in neodvisno preiskavo navedb glede onemogočanja dostopa do azilnega postopka ter prisilnih vračanj ter prenehajo izvajati "neformalne postopke" po sporazumu med slovensko in hrvaško vlado.
