Britanski časnik The Guardian je tako ocenil, da se je Putin v Helsinkih izkazal kot mojster pokra in pri tem naletel na moža, ki pozna zgolj način vodenja politike v stilu na škodo svojih partnerjev.
Putin je prinesel izkušnje, priprave, neprizanesljivo disciplino in realne cilje. Alarmantna je njuna družna sovražnost do Nata, EU in drugih uveljavljenih zavezništev ZDA. In ne vemo, zakaj si je Trump želel to srečanje, če pustimo ob strani, da uživa, kadar je v sojo žarometov, pisanje The Guardiana povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Da je po srečanju v Helsinkih možno govoriti zgolj o previdnem optimizmu, meni ruski časnik Izvestija in izpostavlja, da dejansko nihče od vrha ni pričakoval kakšnega odločilnega preboja.
Putin in Trump sta potrdila obojestranske simpatije. A zakaj potem zgolj zmerni optimizem? Dejstvo je, da ima Trump okoli sebe le malo ljudi, ki delijo njegova stališča. Hkrati ima veliko sovražnikov. Če želi dejansko biti uspešen s svojim približevanjem Rusiji, bo potreboval nove sodelavce, ki jih bo zagotovo našel med vojsko svojih privržencev, piše Izvestija.
Švicarski Neue Zürcher Zeitung je ocenil, da se je Trump na vrhu v Helsinkih vsiljeval Putinu, zakaj, pa ostaja skrivnost.
Gotovo je eno, Kremelj si ne želi boljšega akterja v Beli hiši, kot je on: Moža, ki mu je v kratkem času uspelo, da je spodkopal zahodno zavezništvo ter zastrupil tako pomembne odnose z Berlinom, Londonom in Parizom ter hkrati spodkopava ameriške inštitucije in istočasno zgolj naivno opazuje, kakor Rusija na bližnjevzhodni šahovnici izpodriva ZDA. Če bi Trump v zameno dobil kakršnekoli koristi ali otipljive obljube Moskve, bi bilo mogoče tovrstno strategijo deloma opravičiti. A že kot je bilo z njegovim bombastičnim vrhom s severnokorejskim diktatorjem Kim Jong-unom v Singapurju, se Trump iz Helsinkov vrača zgolj z majavimi obljubami o napredku v prihodnosti, opozarja švicarski dnevnik.
Španski časnik La Vanguardia izpostavlja, da sta za oslabljeno EU zainteresirana tako Trump kot Putin.
Putin je v Helsinke prišel okrepljen zaradi organizatorskega uspeha svetovnega nogometnega prvenstva, Trump pa, ko je levo in desno grmel nad svojimi Natovimi zavezniki in kritiziral britansko premierko. Putin je zapustil finsko prestolnico z doseženim dvojnim ciljem: mednarodno legitimnostjo ter priznanjem, da je Rusija svetovna sila. Trump je pustil vtis, da je svojemu "tekmecu", kot je sam označil Putina, dal številne koncesije. Oba pa sta se strinjala, da sta zainteresirana za oslabljeno EU. Evropa z zaskrbljenostjo glede na sadove prvega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom, je zapisal La Vanguardia.
Diplomacije spektakla, ki jo vodi Trump, je zaskrbljujoča, pa je ocenil francoski dnevnik La Croix.
Rusija je pogovore začela oslabljena, a Vladimirju Putinu je uspelo, da je iz njih izšla okrepljena. Donald Trump je razočaral tako ameriški kongres kot svojo vlado, ki se zavzemata za ostrejšo linijo do Moskve. Trump je minuli teden z grajami razdražil svoje zaveznike v Natu in EU. Ta diplomacija spektakla je enako zaskrbljujoča, kot je trgovinska vojna, ki jo je začel Trump, opozarja La Croix.