Iranski jedrski dogovor iz leta 2015, ki so ga s Teheranom sklenile Francija, Velika Britanija, Nemčija, ZDA, Rusija in Kitajska, predvideva ustavitev dejavnosti za izdelavo jedrske bombe v zameno za odpravo vrste gospodarskih sankcij proti državi.
A ZDA so ob odstopu od iranskega jedrskega dogovora vnovič uvedle gospodarske sankcije proti Iranu, sekundarne sankcije pa grozijo tudi neameriškim podjetjem, ki bodo poslovala z državo, zato je EU napovedala vrsto protiukrepov, da bi zavarovala dogovor ter svoje politične in gospodarske interese.
Eden od teh je načrtovana dopolnitev evropske zakonodaje iz leta 1996, ki nevtralizira ekstrateritorialne učinke ameriških sankcij v EU, tako da bo ta vključevala tudi nove ameriške sankcije proti Iranu. Ministri naj bi danes brez razprave potrdili, da temu ne nasprotujejo.
Evropska komisija je proces za sprožitev te zakonodaje, v angleščini "blocking statute", zagnala 6. junija. Od takrat imajo članice unije in Evropski parlament v skladu s postopkom pri sprejemanju delegiranega akta dva meseca časa, da temu nasprotujejo.
Na dnevnem redu je še vrsta tem, med njimi Zahodni Balkan, partnerstvo z vzhodnimi sosedami, Libija in Severna Koreja.
Ministri naj bi sprejeli tudi pravni okvir, ki bo omogočal sankcije proti posameznikom in pravnim osebam na Maldivih, ki kršijo človekove pravice, spodkopavajo vladavino prava in ovirajo politično rešitev v nestabilni državi, kjer bodo septembra predsedniške volitve.
