Bulčeva in Dellijeva sta v skupni izjavi izpostavili, da Evropa v letu 2018 pričakuje najgostejši zračni promet doslej, napovedanih je 11 milijonov letov. Poleg tega je poletje najdejavnejše obdobje za letalski promet, so sporočili iz Evropske komisije.
To pa pomeni tudi, da se bo na letališčih po Evropi okoli 50.000 potnikov vsak dan srečevalo z zamudami, dolgimi do dveh ur. Sistem zračnega prometa se spopada s čedalje večjim obsegom prometa in drugimi motnjami, zato ga je treba nujno nadgraditi, sta opozorili. Med drugim se zavzemata za tesnejše sodelovanje med nacionalnimi izvajalci navigacijskih služb in z Eurocontrolom.
Zadnji podatki kažejo, da se zamude v letalskem prometu v Evropi spet povečujejo, težav glede zmogljivosti in osebja pa naj bi bilo več kot lani. Obseg dosedanjih motenj je enak obsegu v celotnem lanskem letu, dosedanje zamude zaradi vremena pa so štirikrat večje v primerjavi z lani.
Pravni okvir EU za evropski zračni prostor, t.i. enotno evropsko nebo, je prispeval k večji varnosti v letalskem prometu ter zmanjšanju onesnaženja in porabe goriva. Prav tako je preprečil zvišanje stroškov za upravljanje zračnega prometa.
A to po oceni Evropske komisije ni dovolj, zato je predlagala reformo, imenovano enotno evropsko nebo 2+. Z njo bi zaradi večje učinkovitosti, krajših poti ter znižanja operativnih in okoljskih stroškov v naslednjih 20 letih lahko prihranili 36 milijard evrov in zagotovili do 11.000 delovnih mest. "Vendar v zvezi z reformo že več let ni napredka," opozarjajo v Bruslju.
EU zato poziva članice in zainteresirane strani, da pomagajo vzpostaviti sodobno in učinkovito infrastrukturo zračnega prometa v Evropi, ki bo državljanom in državljankam omogočila nemoteno potovanje, gospodarstvu pa ohranjanje konkurenčnosti.
