Opozicijski poslanci so se takoj ob začetku predstavitve začeli razburjati, da jim niso predložili kopije predloga. Sejo so nato za približno pet minut prekinili, da so vsi dobili svoj izvod in ga na hitro pregledali.
Raab je po prekinitvi seje predlog označil za "inovativnega" in dejal, da predvideva ambiciozno prihodnost z unijo.
V osrčju je prost pretok dobrin, zaradi katerega bi se London še naprej držal evropskih standardov. Na področju storitev, predvsem finančnih, pa bi Otok ubral bolj samostojno pot, čeprav mu bo to deloma zaprlo dostop do enotnega trga. Izstopili bi tudi iz carinske unije. Hkrati bi prekinili še nenadzorovano priseljevanje državljanov Evropske unije.
Nekateri poslanci so predlog že označili za "trdi brexit" za storitve, čeprav na drugi strani predvideva tesnejše vezi z EU, kot so si to želeli številni Britanci, piše BBC.
Hkrati s predstavitvijo v parlamentu je konservativna spletna stran objavila alternativne načrte, ki naj bi nastali še pod Raabovim predhodnikom Davidom Davisom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zaradi predloga sta vlado premierke Therese May zapustila glavni pogajalec z EU Davis in zunanji minister Boris Johnson.
Glavni pogajalec unije o brexitu Michel Barnier je danes tvitnil, da bodo predlog preučili v skladu s smernicami Evropske komisije, članicami in Evropskim parlamentom. Predlog EU je namreč sporazum o prosti trgovini z učinkovitim sodelovanjem na več področjih, med drugim varnostnem.
Britanska vlada v svoji "beli knjigi" o brexitu med drugim predvideva, da bosta London in Bruselj obdržala skupna pravila za trgovanje z blagom. Ker ne bodo uvedli carin, kvot in pravil glede izvora, nameravajo zaščititi dobavne verige za proizvodnjo, ki se križajo po celi EU. Tako bi se izognili tudi nadzoru na meji med Severno Irsko in Irsko, povzema načrt francoska tiskovna agencija AFP.
Velika Britanija in EU bi nova pravila usklajevali s pomočjo skupne strokovne komisije, britanski parlament pa bi jih imel pravico zavrniti. London verjame, da lahko obdrži prosti trg, hkrati pa oblikuje neodvisno trgovinsko politiko, v okviru katere bi določal lastne carine na blago zunaj EU. To bi uresničili s pomočjo posebne tehnologije, ko bi uvedli dvojni sistem carin, enega za blago, ki je namenjeno za Veliko Britanijo, drugega pa za blago, ki je namenjeno na celino.
Predlog predvideva tudi, da Združeno kraljestvo ne bi bilo več vključeno v evropsko skupno kmetijsko in ribiško politiko.
Glede področja storitev so največ prahu dvignile ravno finance. Britanska vlada je v svojem načrtu spomnila, da londonske finančne družbe upravljajo z okoli 1400 milijardami funtov (približno 1600 milijardami evrov) premoženja evropskih strank, prek londonskega Cityja pa poteka tudi velik del trgovalnih in poravnalnih poslov.
Finančne ustanove s sedežem v Veliki Britaniji bodo po marcu 2019, ko bo Velika Britanija uradno izstopila iz povezave, izgubile t. i. enotni potni list za opravljanje finančnih storitev po celotni EU. Kot alternativa se že nekaj časa navaja t. i. načelo enakovrednosti, po katerem lahko EU neki tretji državi prizna, da je njen regulatorni in nadzorni sistem enakovreden tistemu v uniji, tako da imajo v tem primeru lahko finančne družbe praktično enake pravice kot v primeru enotnega potnega lista.
A vlada priznava, da tudi to ne bo dovolj, da bi britanski finančni sektor ohranil svoje trenutne pravice, zato predlaga hibridno rešitev, ki združuje tako načelo enakovrednosti kot "ekstenzivno sodelovanje med nadzorniki finančnega trga in dialog med regulatorji".
Na področju pravosodja si britanska vlada želi skupaj z EU vzpostaviti skupen institucionalen okvir, ki bi nadzoroval medsebojne dogovore. Neposredna pristojnost Sodišča EU bi se končala, a bi mu primere še vedno posredovali, saj interpretira zakonodajo EU, ne bo pa moglo reševati sporov med obema. Glede na načrte Londona bi moral medsebojne spore reševati neodvisen arbiter.
Z brexitom bi se po načrtih Londona zaključil nenadzorovan pretok državljanov EU na Otok, britanski parlament pa bi odločil glede prihodnje migracijske politike, a bo podpiral dvostranske dogovore mobilnosti z EU.
Med drugim bi še naprej podpirali mobilnost poslovnežev, študentov, mladih in potovanja brez vizuma. Kakršenkoli sklenjen dogovor bi moral tudi zagotoviti britanskim upokojencem, da imajo v članicah EU dostop do pokojnine in zdravstva.
Velika Britanija želi v prihodnje z EU oblikovati dogovore na področju varnosti, v okviru katerih bi še vedno delili podatke o kriminalnih datotekah in letalskih potnikih. Oblikovali bi tudi dogovor glede predaje aretiranih, ki bi bil podoben evropskemu nalogu za prijetje, ter še naprej tesno sodelovali z varnostnimi agencijami, kot je na primer Europol.
London bi se še naprej skupaj z EU boril proti nezakonitim migracijam tudi s sodelovanjem v Frontexu, glede prosilcev za azil pa bi oblikovali nov dogovor.
