Skupni odbor DZ je v sredo opravil razpravo za spremembo prodajne zaveze za NLB, o izravnalnih ukrepih in o predlogu zakona za zaščito NLB na željo vlade v odhajanju, ki je hotela pred odločitvijo o tej temi pridobiti še mnenje DZ, ki v novem sklicu že deluje. A odbor se je s tematiko le seznanil, v DZ pa je bilo slišati kritike, da vlada s tem prelaga svojo odgovornost na poslance.
Ministrica je nato napovedala, da bo s tem seznanila vlado in ji predlagala nadaljevanje obravnave predlogov, ki so jih pripravili na ministrstvu za finance. Evropska komisija namreč proti Sloveniji pelje preiskavo, ker država lani ni izvedla dogovorjene prodaje dela NLB. Ministrstvo ji pred njeno enostransko odločitvijo želi predložiti z njo usklajen predlog, po katerem bi vsaj polovico banke prodali letos.
A vlada, v kateri so SMC, DeSUS in SD, odločitev o tem odlaga. "Ne bi želel komentirati, pričakujem, da bo ministrstvo za finance pripravilo ustrezen predlog, o katerem bomo na vladi razpravljali," je v četrtek v Bruslju dejal premier v odhajanju Miro Cerar. Po odločitvi vlade prejšnji teden pa je dejal, da "nekatere stranke, tudi vladne, ne soglašajo kar tako s prodajo".
Prodaji glasno nasprotujejo v Levici, medtem ko z njo soglašajo v SDS, NSi, LMŠ in SAB, slednji dve nista za prodajo prek postopka IPO, temveč strateškemu partnerju. V sredo je bilo ob obravnavi skupnega odbora v DZ neuradno slišati, da ji nasprotujejo tudi v DeSUS in SNS, kakšno je najnovejše stališče SD, ki je sicer načeloma proti prodaji državnega premoženja, ni znano.
Po neuradnem predlogu ministrstva naj bi vsaj polovico banke prodali letos, preostalo do 75 odstotkov minus eno delnico pa najpozneje v prihodnjem letu. Hkrati s tem ministrstvo v sprejem predlaga tudi predlog zakona za zaščito NLB, po katerem bi v primeru prodaje izničili vpliv na višino kupnine zaradi nerešenega vprašanja hrvaških deviznih vlog.
