Glavna obravnava odškodninske tožbe je bila na kranjskem okrožnem sodišču pred sodnico Sonjo Švegelj sicer končana že 15. decembra lani, vendar je bila odločba pridržana, saj je bilo treba opraviti prepise in izven naroka vpogledati v določene dokumente. Tako je sodišče sodbo lahko izdalo šele 11. julija in tožbenemu zahtevku ugodilo, je danes za STA pojasnila predsednica kranjskega okrožnega sodišča Janja Roblek.
V stečaju SHP Kranj leta 2002 so prihranke izgubili številni gorenjski podjetniki in drugi, ki so varčevali v tej hranilno-kreditni službi, ki ni bila vključena v bančno shemo Banke Slovenije za jamstvo vlog. Stečajni upravitelj Andrej Toš je že leta 2003 vložil odškodninsko tožbo proti ustanoviteljem. Tožba je tako odprta že vrsto let, njena obravnava pa se je začela šele novembra lani in se sedaj s sodbo vsaj na prvi stopnji tudi končala.
Višina odškodninskega zahtevka izhaja iz razlike med priznanimi terjatvami in unovčenim premoženjem ter stroški stečajnega postopka. Kot je pojasnil Toš, je izpad v stečajni masi znašal okoli 3,4 milijona evrov. Takšna je glavnica odškodninskega zahtevka, k njemu pa je treba prišteti še 15 let obresti.
Višini odškodninskega zneska je pritrdila tudi finančna izvedenka Mateja Gubanec, a ocenila, da bi se dalo od toženih morda iztržiti le okoli pol milijona evrov. Večina podjetij, ki so ustanovila SHP, je namreč tudi sama v slabem stanju. Ob Kmetijski gozdarski zadrugi Tržič so bila tožena tudi podjetja Spedor, Inzas ter Alpmetal.
Dva izmed osrednjih akterjev zgodbe o SHP Peter Smuk in Franc Golija, ki sta bila zaradi domnevnega oškodovanja upnikov tudi v kazenskem postopku, sta v minulih letih umrla. Kazenski postopek pa se je leta 2012 končal brez epiloga, saj se je sojenje začelo le nekaj mesecev pred zastaranjem.
Tako je odškodninska pravda praktično zadnje dejanje dolgotrajnega stečajnega postopka, v katerem je več kot 700 upnikov imelo za 5,8 milijonov evrov terjatev, poplačani pa so bili manj kot 50-odstotno.