23-letnega Afganistanca so skupaj s še 68 zavrnjenimi afganistanskimi prosilci za azil iz Nemčije prisilno vrnili v Afganistan 4. julija. V prestolnici Kabul je bil v hotelu, kjer Mednarodna organizacija za migracije (IOM) začasno namesti vrnjene prosilce za azil. Tam je čakal na premestitev v Herat na zahodu države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Njegovo truplo so v hotelski sobi v Kabulu našli v torek. Policijska preiskava o njegovi smrti še poteka. Predstavnik afganistanskega ministrstva za begunce je sporočil, da se je obesil, predstavniki IOM pa so povedali, da je "očitno" naredil samomor, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
IOM je ob tem v izjavi pozval k "pomoči pri prostovoljnem vračanju in reintegraciji" namesto deportacij. "Prisilna vračanja imajo stigmo neuspeha in lahko vzpodbudijo nevarne vnovične migracije ter povečajo tveganja in težave za deportirance," so opozorili.
Pokojni Afganistanec, ki je v Nemčiji živel osem let, je bil sicer v skupini 69 afganistanskih deportiranih prosilcev za azil, ki je bila deležna ciničnega komentarja proti migracijam nastrojenega nemškega notranjega ministra Seehoferja, ki je bil zaradi tega deležen plazu kritik.
"Točno 69 jih je bilo vrnjenih v Afganistan na moj 69. rojstni dan in jaz celo tega nisem ukazal," je v torek pripomnil nasmejani Seehofer na novinarski konferenci, na kateri je pred tem predstavil migracijsko politiko svojega ministrstva. "To je veliko več, kot je običajno," je pripomnil.
Renate Schmidt iz koalicijskih socialdemokratov je njegov komentar označila kot sramoten in ga obtožila, da nima niti trohice človečnosti.
Ulla Jelpke, poslanka opozicijske skrajno leve stranke Levica, je njegov komentar označila za nagnusnega in zahtevala odstop Seehoferja. "Napočil je čas, da Seehofer gre," pa je danes po samomoru Afganistanca dejal tudi njen strankarski kolega Jan Korte.
Gyde Jensen iz FDP pa je za časnik Tagesspiegel dejala, da je oseba, ki daje tako cinične komentarje, očitno na napačnem položaju.
Seehofer je glavni motor ostrejše nemške migracijske politike, ki je ta mesec skoraj privedla do razpada vladne koalicije zaradi njegove zahteve po zaprtju meja za določene skupine prosilcev za azil.
Prisilne deportacije iz Nemčije so izredno sporne, saj jih izvajajo, čeprav se varnostne razmere v Afganistanu slabšajo zaradi spopadov vladnih sil s talibanskimi uporniki in skrajneži Islamske države. Nemčija je od decembra 2016 organizirala 14 letov, s katerimi so prisilno deportirali v Afganistan skupno 303 zavrnjene afganistanske prosilce za azil. Nekateri med njimi so večino svojega življenja preživeli zunaj Afganistana, še navaja dpa.
