Proti zakonu so glasovali poslanci SNS in Levice. V obeh poslanskih skupinah so predlaganim dopolnitvam zakona med drugim očitali razgradnjo javnega zdravstvenega sistema. Poslanci SDS so se pri glasovanju vzdržali.
Z dopolnitvami zakona bo lahko minister za zdravje v izjemnih primerih izdal odločbo, s katero bodo specialisti iz tretjih držav, ki imajo posebno strokovno znanje, začasno opravljali zdravstvene storitve v Sloveniji.
Šlo bi za izjemne primere, ko javni zavodi s slovenskimi strokovnjaki ne morejo zagotavljati neprekinjene zdravstvene dejavnosti in je s tem tvegano ogrožanje življenj ali huda okvara zdravja bolnikov. Od teh zdravnikov tako ne bodo zahtevali visokega znanja slovenskega jezika, bo pa moral izvajalec zdravstvene dejavnosti zagotoviti komunikacijo med vabljenim zdravnikom in bolnikom ter njegovimi svojci v slovenskem jeziku, ter da je vsa medicinska dokumentacija bolnikov dostopna tudi v slovenskem jeziku.
Zdravnik bo lahko v Sloveniji deloval največ eno leto, če bo prejel vabilo iz terciarne zdravstvene ustanove in če bodo za njegovo strokovno znanje jamčili trije zdravniki v Sloveniji, od tega nacionalni koordinator za to specializacijo in specialista mentorja.
Dopolnitve zakona bodo začele veljati dan po objavi v uradnem listu.
S tem zakonom se rešuje kadrovska težava na področju otroške kardiologije Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, ki je z odhodom več domačih otroških kardiologov v kratkem času ostala praktično brez lastnih tovrstnih strokovnjakov. Tako so našli tuje zdravnike, med njimi enega iz ZDA, ki bi delovali v UKC oz. novoustanovljenem Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni in tudi pomagali ponovno vzpostaviti to dejavnost v Sloveniji. A trenutna zakonodaja za zdravnike, ki ne prihajajo iz EU, predvideva precej stroge pogoje za delovanje v Sloveniji.
Službi za kardiologijo ljubljanske pediatrične klinike sta se sicer v ponedeljek pridružila dva otroška kardiologa iz tujine. A ker dopolnitve zakona še niso v veljavi, še nista bila neposredno vpeta v delo z bolniki, pač pa jima bo to omogočeno po uveljavitvi dopolnitev zakona. Sta pa omenjena zdravnika že na voljo za konzultacije domačim zdravnikom.
Gre za prvi sprejeti zakon v tem sklicu DZ, je pa dopolnitve zakona pripravila vlada v odhajanju.
Poslanci SDS so predlagali dopolnilo k 1. členu predloga zakona, ki pa ni naletelo na večinsko podporo poslancev. So pa podprli dopolnitve, ki so jih predlagali poslanci SMC.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved je sporočila, da jo potrditev dopolnitev zakona veseli, saj te zagotavljajo kontinuirano, varno in kakovostno oskrbo bolnikov. "S tem so poslanci omogočili hitrejše zaposlovanje tistih zdravnikov specialistov, ki jih je na trgu razmeroma malo, tudi v primerjavi z drugimi ozkimi strokovnimi področji znotraj zdravstva," so besede Medvedove sporočili z ministrstva za zdravje.
Ob tem je poudarila, da spremembe zakona ne ukinjajo pravic bolnikov, ki jih določa zakon o pacientovih pravicah, da zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci z njim govorijo v slovenščini, saj bo izvajalec zdravstvene dejavnosti moral zagotoviti, da ta komunikacija poteka v slovenščini. To pomeni, da se zdravnik s pacientom lahko sporazumeva tudi s tolmačem.
Dodala je še, da so v zadnjih mesecih pri reševanju problema otroške kardiokirurgije delali z roko v roki z vodstvoma UKC Ljubljana in Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni ter stroke. Za pomoč so pridobili mednarodno uveljavljenega kirurga Igorja Gregoriča, ki je v ZDA ustanovil takšen center, ki ga še vedno vodi. Z njegovo pomočjo in zaradi dopolnitev zakona "nam je uspelo, da nam bodo v prehodnem obdobju, dokler ne postavimo domače ekipe zdravnikov, pomagali strokovnjaki iz Evrope in ZDA", je še zapisala.
