Kovačič računa, da bo Vrhovno sodišče na podlagi pritožbe, ki jo je vložil v ponedeljek in v kateri ga tako kot že v pritožbi na poročilo o izidu prvega referendumskega glasovanja iz septembra lani zastopa odvetnica Lucija Ušaj, ugotovilo enako, kot je sam.
Njegova ugotovitev je, da je bil ponovljeni referendum sredi maja "še en poskus v enakih okoliščinah". Okoliščine so ostale nespremenjene, celo poslabšale so se, in če je tako, je rezultat enak ali slabši, je na današnji novinarski konferenci pred poslopjem Vrhovnega sodišča zatrdil pobudnik referenduma.
Zadeva bo šla po njegovem mnenju naprej, Kovačič pa računa, da bodo vrhovni sodniki vprašanje tako kot v prvo odstopili ustavnemu sodišču.
Pritožba ima sicer 37 točk, a ključni argument je nedemokratičnost 90. člena ustave, ki ga je DZ v paketu z vnosom fiskalnega pravila v ustavo spremenil leta 2013. Omenjeni člen opredeljuje t. i. referendumski kvorum oz. ureditev, ko je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Kovačič s somišljeniki tej ureditvi nasprotuje. Na ponovljenem glasovanju je ravno zaradi tega pogoja zakon prestal referendumsko oviro, medtem ko bi bil na prvem glasovanju zakon na referendumu potrjen tudi brez kvoruma.
Po Kovačičevih besedah gre za širši problem Slovenije, saj takšnega omejevanja ni nikjer v Evropi in nasprotovali mu bodo do konca, če bo treba tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Na vprašanje, kako lahko ustavno sodišče ugotovi neustavnost ustave, je skupaj s pravnim svetovalcem Gašperjem Ferjanom pojasnil, da lahko ustavno sodišče ustavni amandma izjemoma razveljavi, če nasprotuje temeljnim demokratičnim vrednotam ustavne ureditve.
Prepričana sta, da gre tokrat za tak primer. Kovačič je tako navedel, da je 90. člen v nasprotju s tretjim členom, ki govori, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo in je kot izhodišče nadrejen ostalim. Če ima v resnici oblast ljudstvo, potem ne sme biti omejevanja, je dodal Kovačič.
Na vprašanje, kaj se lahko iz njegove vnovične pritožbe izcimi, je Kovačič odgovoril, da ne želi še enega referenduma in je bil že proti junijski ponovitvi. Še naprej poziva vladajočo politiko, naj zakon umakne. Na opazko, da je treba za to najprej zakon uveljaviti in da ravno njegovo stalno pritoževanje to onemogoča, pa je odgovoril: "Kje pa živite?". Ne pristaja namreč na logiko, da bi zakon razveljavili, če bi prenehal s svojimi aktivnostmi.
Obstaja sicer možnost, da nova vladajoča koalicija, če se bo uspela oblikovati, spremeni koncept projekta drugega tira in iz njega izloči tako projektno podjetje 2TDK kot sodelovanje Madžarske.
Kovačič glede tega pravi, da ni problem oblika financiranja, ampak je treba spremeniti traso. "Obstaja alternativa, ki pa očitno ne sme priti v javnost. Trikrat cenejša je, dvakrat hitrejša in brez škode za okolje," je prepričan. Večji del alternativne trase bi potekal ob obstoječem tiru.
Trasa je tako glavni problem drugega tira, kot je zasnovan, tako kot je bal cena premoga glavni problem šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), je pojasnil in izrecno poudaril, da je bil že v času prve vlade Janeza Janše proti Tešu 6.
Glavni vir financiranja drugega tira je tako bistvena pocenitev projekta z novo traso, je zatrdil in izrazil upanje, da jim bo uspelo ta argument uveljaviti v javnosti. V tej luči je obžaloval, da se ga pri tem onemogoča in diskreditira s povezovanjem s stranko SDS.
Da pa vlada kljub neuveljavitvi zakona izvaja postopke za črpanje sredstev EU in začetek pripravljalnih del, pa je, tako Kovačič, demonstracija moči.
