Tokratni vrh je bil po Porošenkovih besedah "vsekakor simboličen", saj je prvi po celoviti uveljavitvi sporazuma o krepitvi vezi med stranema, imenovanega pridružitveni sporazum, do katerega je vodila trnova pot.
Ta sporazum je pomemben simbol za Ukrajince, saj je zavrnitev njegovega podpisa leta 2013 sprožila proteste, ki so spodnesli tedanjega predsednika Viktorja Janukoviča in odmaknili državo od Rusije k EU. Sledili sta ruska priključitev Krima in vojna na vzhodu Ukrajine.
Tokratni vrh EU in Ukrajine je bil tudi zadnji pred pomembnimi volitvami, ki čakajo prihodnje leto tako Ukrajino kot EU, je izpostavil ukrajinski predsednik.
Kremelj bo nedvomno znova poskušal vplivati na volitve, a "tokrat bomo pripravljeni", poudarja Porošenko ter izpostavlja dogovor o usklajevanju ukrepanja proti vmešavanju v volitve, tako glede hibridnih groženj, kot so dezinformacije, kot kibernetskih groženj.
Porošenko je opozoril tudi na negativne posledice geopolitičnega projekta Severni tok in EU pozval k ustavitvi gradnje tega plinovoda. Tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je ponovil nasprotovanje projektu, a spomnil, da glede tega med članicami ni enotnosti.
Tokratni vrh, četudi jubilejni, sicer ni prinesel bistvenih novic. Strani sta zlasti pregledali napredek v procesu reformiranja Ukrajine. V EU so pohvalili znaten napredek, a opozorili, da boj proti korupciji mora ostati glavna prioriteta.
Porošenko je obljubil zavezanost boju proti korupciji ter izpostavil, da je njegova država kljub ruski agresiji v minulih štirih letih sprejela več reform kot prej v celotnem obdobju neodvisnosti. Nekatere reforme bi bile samomor za večino vlad članic unije, je ponazoril.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je izpostavil pozitivne učinke pridružitvenega sporazuma: trgovinska menjava se je lani povečala skoraj za četrtino, število ukrajinskih podjetij, ki izvažajo v unijo, se je povečalo za 40 odstotkov.
Tusk je novinarsko konferenco po vrhu EU in Ukrajine izkoristil za vnovičen poziv k izpustitvi ukrajinskega filmarja Olega Sencova, ki gladovno stavka že od 14. maja. Upa, da bo k temu pozval tudi ameriški predsednik Donald Trump na srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
EU je sicer znova potrdila stališče, da je ruska priključitev Krima nezakonita, podprla neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter pozvala k celoviti uresničitvi dogovorov iz Minska za zagotovitev miru na vzhodu Ukrajine.
