Kar je prvič, da se je kaj takega zgodilo v Veliki Britaniji od leta 1979.
Oba ministra sta za razliko od premierke veljala za zagovornika trdega pristopa Londona glede brexita. Znano je, da se Mayeva zavzema za mehkejše različice razhoda z EU, in to je bil tudi poglavitni razlog za njun odstop.
Najprej je v nedeljo s položaja ministra za brexit odšel Davis, v ponedeljek je s položaja zunanjega ministra odstopil še Johnson. Davis je sam priznal, da je odstopil, ker se ne strinja s pogajalskimi izhodišči Londona za brexit. Na položaju ministra ga bo zamenjal Dominic Raab, goreč zagovornik brexita.
Johnson vzroka za svoj odhod javno še ni sporočil. Prav tako še ni znano, kdo ga bo nasledil.
Britanska vlada je sicer v petek sprejela načrt za trgovanje med Veliko Britanijo in EU po brexitu. V skladu z načrtom naj bi se med drugim izognili nadzoru na meji med Severno Irsko in Irsko in zaščitili dobavne verige za proizvodnjo, hkrati pa ne bi več priznavali pristojnosti Sodišča EU, nadzorovali bi migracije in vzpostavili lastno trgovinsko politiko. Davis je že pred petkovim zasedanjem vlade posvaril, da je predlog premierke neizvedljiv in da ga bo Bruselj zavrnil.
V Bruslju so se na pretrese v britanski vladi odzvali umirjeno. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je v odzivu izrazil obžalovanje, da ideja o brexitu ni odšla skupaj z Davisom in Johnsonom. "Zmeda zaradi brexita je največji problem v zgodovini odnosov med EU in Združenim kraljestvom. Še vedno je daleč od rešitve, z ali brez gospoda Davisa...," je Tusk komentiral na novinarski konferenci po vrhu EU in Ukrajine.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je na novinarski konferenci zgolj podal ironično pripombo o enotnosti v britanski vladi: "To jasno dokazuje enotnost stališč britanske vlade v Chequersu." Gre za podeželsko rezidenco premierke, v kateri je v petek razdeljena britanska vlada razpravljala o odnosih z EU po brexitu.
Odstop britanskega ministra za brexit za Evropsko komisijo ni težava, pa je dejal tiskovni predstavnik komisije Margaritis Schinas. EU se bo še naprej pogajala z Veliko Britanijo, saj je pripravljena doseči dogovor in je vedno na voljo za pogovor, je zagotovil.
Po odstopu ministrov je Mayeva v parlamentu branila svoje pogajalska izhodišča. Pojasnila je, da je njen cilj po izstopu še naprej negovati tesne odnose z EU in zavarovati delovna mesta. Zagotovila je, da je sedanja različica prava in da bodo prav z njo zapustili EU, je poročal britanski BBC.
Vodja laburistov Jeremy Corbyn je v parlamentu kritiziral premierko, da je po kaosu v vladi izgubila vso kredibilnost. "Kako lahko nekdo zaupa premierki, da bo sklenila dober dogovor s 27 evropskimi vladami, če ne more uskladiti niti dogovora znotraj svojega kabineta," je vprašal poslance.
"Smo v vladni krizi, dva ministra sta odstopila in nam še vedno ni jasno, kakšen bo prihodnji odnos z našo sosedo in najpomembnejšo partnerko," je bil kritičen.
Pojavljajo se tudi govorice o glasovanju v parlamentu o nezaupnici Mayevi, ki se ji bo po navedbah iz njenega urada zoperstavila.
Poleg z nasprotovanjem v lastni vladi se z načinom, kako Mayeva vodi pogajanja o brexitu, očitno ne strinja vedno več Britancev. Glede na javnomnenjsko raziskavo njena pogajanja podpira le še 29 odstotkov vprašanih, kar je najnižja podpora od začetka izvajanja raziskave novembra 2016. Več kot polovica vprašanih (56 odstotkov) jih je tudi še prepričanih, da Mayevi ne bo uspelo doseči pravega dogovora z Brusljem.
Britanci so 23. junija 2016 na referendumu drugič odločali o članstvu v povezavi in tesno, z 51,9 odstotka glasov za, podprli izstop Otoka iz EU. Skoraj natanko leto dni po referendumu, 19. junija lani, sta EU in Velika Britanija začeli pogajanja o brexitu.
Cilj EU je, da bi dogovor o ločitvenem sporazumu dosegli do oktobra, ki pokriva tri prednostna ločitvena vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku - ter prehodno obdobje. Bruselj si tudi prizadeva za ratifikacijo sporazuma do 29. marca prihodnje leto, ko naj bi Velika Britanija izstopila iz unije. Trenutno se to zdi težko dosegljivo.
London in Bruselj sta v minulih mesecih dosegla dogovor o dveh prednostnih ločitvenih vprašanjih, pravicah 4,5 milijona državljanov na obeh straneh Rokavskega preliva in finančni poravnavi ter o prehodnem obdobju do konca leta 2020, ko naj bi Velika Britanija ob spoštovanju evropske zakonodaje ohranila vse koristi notranjega trga, carinske unije in drugih evropskih politik, pri čemer pa ne bo več sodelovala pri odločanju unije. Še vedno medtem ni dogovora o meji med Severno Irsko in Irsko.
V vsakem primeru bo ločitveni sporazum veljal šele, ko se bosta uskladili o vsem in časa za to tudi zaradi izrazite notranje neenotnosti na Otoku zmanjkuje. Kakšna bo oblika nadaljnjih odnosov med unijo in Združenim kraljestvom in kako prosti bodo tokovi blaga, kapitala in ljudi med Otokom in unijo, medtem še ni znano.