V skladu s predsedniškim sistemom je Erdogan maja lani že znova postal član svoje stranke Pravičnost in razvoj (AKP) in bil isti mesec znova izvoljen za njenega predsednika.
Ima tudi že večji vpliv nad sodstvom, saj lahko izbira 13 od skupno 22 članov sveta sodnikov in tožilcev, ki imenuje sodnike in tožilce. Ostale člane sveta imenuje parlament. Odpravili so tudi vojaška sodišča, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V skladu z novim političnim sistemom so na parlamentarnih in predsedniških volitvah 24. junija za petletni mandat volili tako poslance kot tudi predsednika države. To je bilo prvič, da so obojne volitve potekale istočasno.
Predsednik države je poslej tudi predsednik vlade. Imenuje in odstavlja podpredsednike, ministre in visoke državne uradnike. Pri tem parlament ne nima več nobene vloge. Poslanci tudi ne morejo biti člani vlade. Predsedniški kandidat sicer ne more kandidirati na parlamentarnih volitvah.
Predsednik države lahko izdajal odloke na izvršni ravni, ki začnejo veljati z objavo v uradnem listu. Za njihovo uveljavitev ni potrebna potrditev v parlamentu. Z odloki predsednik države sicer ne sme omejevati ustavnih pravic in jih ne more izdati za vprašanja, za katera že obstajajo zakoni. Zakone, z izjemo predloga proračuna, lahko sprejme samo parlament.
Število poslancev se je s spremembami povečalo s 550 na 600. Parlament je s političnimi spremembami postal manj vpliven, a bo imel še vedno dovolj moči, da bo lahko predsedniku države otežil delovanje.
Nove volitve bosta lahko razpisala parlament in predsednik s tripetinsko podporo v parlamentu. V obeh primerih bodo hkrati potekale predsedniške in parlamentarne volitve, ne glede na to, kdo je volitve razpisal.
Predsednik države bo lahko na položaju dvakrat zapored. Če se bo parlament odločil za nove volitve med drugim predsednikovim mandatom, bo lahko znova kandidiral.
Z uveljavitvijo predsedniškega sistema se je začelo tudi štetje predsedniških mandatov. Za Erdogana, ki je zmagal na junijskih volitvah, to pomeni, da je to njegov prvi mandat, kar pomeni, da lahko Turčiji teoretično vlada do leta 2033.
Predsednika ne bo mogoče obtožiti izdaje niti za noben drug zločin. Potrebna bo dvotretjinska podpora parlamenta, da se bo kak tak primer prenesel na pravosodje, še navaja dpa.
