Veleposlanica ZDA pri Natu, nekdanja republikanska senatorka iz Teksasa Kay Bailey Hutchison se sicer osredotoča na pozitiven razvoj dogodkov, odkar je oblast prevzel Trump. V nedeljo je za televizijo Fox News zagotovila, da evropski zavezniki resnično povečujejo obrambne izdatke, kar se po njenih besedah dogaja zaradi Trumpove vztrajnosti.
Trump je medtem pretekli teden na enem od svojih zborovanj v Montani dejal, da zavezniki "ubijajo" ZDA v trgovini in drugih stvareh ter tudi glede Nata. Dejal je, da bo v Bruslju pritisnil nanje, obenem pa je v istem govoru hvalil Putina, s katerim se bo srečal na Finskem 16. julija.
Trumpov veleposlanik v Rusiji Jon Huntsman po drugi strani zatrjuje, da bo predsednik v Helsinkih pritisnil na Putina glede škodljivih aktivnosti Rusije v svetu.
Evropski zavezniki bi se radi v Bruslju najbolj izognili ponovitvi junijskega vrha G7 v Kanadi, kjer je Trump zamujal na sestanke, se obnašal muhasto, napadal države zaradi presežka, ki ga imajo v trgovini z ZDA, na koncu pa odstopil od skupne izjave in napadel kanadskega premierja Justina Trudeauja, ker si je drznil kritizirati Trumpove carine na uvoz jekla in aluminija.
Hutchinsonova je v nedeljo zagotovila, da se trgovinski spori niso prelili na področje vojaškega zavezništva. "Naši diplomati so profesionalci in so osredotočeni na dejavnosti zveze Nato, kjer smo 100-odstotni zavezniki," je dejala veleposlanica na televiziji Fox News. Dodala je, da je Trump po telefonu že klical turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in mu odsvetoval načrtovani nakup ruskih protiletalskih sistemov, ker ne bodo operabilni znotraj zavezništva.
Veleposlanica je o prihajajočem vrhu v Bruslju dejala, da bosta v ospredju moč in enotnost Nata, močen dejavnik odvračanja in enotna zveza, ki se lahko sooča z vsemi grožnjami vsem 29 članicam. Glavna tarča odvračanja je Rusija s svojimi škodljivimi dejavnostmi in prizadevanji za delitve med in znotraj demokracij.
Trump bo prispel v Bruselj že v torek. Obiskal bo ameriška predstavništva in se srečal z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. Imel bo več bilateralnih srečanj z drugimi voditelji, med njimi tudi s predsednikoma Ukrajine in Gruzije, ki nista v Natu. Po besedah Hutchinsonove je 16 članic Nata na dobri poti, da doseže prag porabe dveh odstotkov BDP za obrambo, in trenutno poteka največja rast porabe za obrambo vse od konca hladne vojne.
Trump je pred kratkim omenjal možnost umika ameriške vojske iz Nemčije, na katero je jezen zaradi trgovine, vendar pa je Hutchinsonova zagotovila, da ni slišala ničesar glede kakršnekoli spremembe okrog sedanjih 32.000 ameriških vojakov v Nemčiji.
Trump bo šel iz Bruslja v četrtek v Veliko Britanijo na uradni državniški obisk, kjer ga bodo spremljali protesti. Obisk je že dolgo napovedan, ameriškega predsednika pa bo v Windsorju sprejela tudi britanska kraljica Elizabeta II. Tudi z britansko premierko Thereso May se Trump ne bo sestal v Londonu, temveč v njeni letni rezidenci v gradu Chequers.
Konec tedna bo Trump preživel na Škotskem, nato pa bo odšel na Finsko, kamor bo dopotoval 15. julija, dan pred vrhom s Putinom. Zaveznike najbolj skrbi, da bo "razstrelil" vrh Nata v Bruslju, kot je to storil z vrhom G7, nato pa s Putinom sklepal dogovore, ki bodo v škodo zavezništva in držav, kot je Ukrajina.
Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost ZDA Herbert McMaster je prijateljem nedavno govoril, da nikakor ne razume, zakaj si Trump tako zelo želi biti prijatelj s Putinom. Odgovor je morda v tem, da je, kot pravi Trump, bolje za ves svet, če se ZDA in Rusija razumeta. Po drugi strani pa v ZDA še vedno poteka preiskava o tem, da je Putin pomagal Trumpu do volilne zmage, z sodelovanjem s Trumpovo kampanjo ali brez nje.
