Pišot je bivšemu delodajalcu očital mobing v času odhajanja Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) z univerze v letu 2016 in zahteval odškodnino 10.000 evrov, sodišči na obeh stopnjah pa mobinga nista ugotovili in odškodnine tožniku nista prisodili. Pišot bo tako moral povrniti univerzi tudi pravdne stroške v višini 2378 evrov, so pred dnevi sporočili z UP.
Kot so povzeli, je višje sodišče v celoti potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. V zvezi z očitki tožnika, da mu rektor ni hotel podpisovati potnih nalogov, je višje sodišče zapisalo, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz pravilnega izhodišča, da je šlo za obdobje, ko je ZRS že začel s postopki za odcepitev od univerze ter da je bil v slabem finančnem stanju. Zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča logično pričakovati, da bo rektor proučil vsak predlagan potni nalog tožene stranke ter ocenil, ali ga bo odobril.
Rektorju po oceni sodišča ni mogoče očitati mobinga oz. izvajanja pritiska na tožnika, ker podpisovanja potnih nalogov ni štel za avtomatizem v smislu, da bi moral podpisati prav vsak potni nalog, ki bi ga tožnik predlagal oz. zahteval. Tožnik je pri tem prezrl, da mu je rektor v letu 2015 odobril 65 potnih nalogov, zavrnil pa le tri. V okoliščinah, ko je dejansko že šlo za priprave za izstop ZRS ter za težko finančno situacijo ZRS, torej rektor s takšnim ravnanjem ni trpinčil tožnika, so ugotovitve sodišča še povzeli na univerzi.
Pišot je za STA priznal, da je bil nad zaključkom višjega sodišča ne malo razočaran, saj je po eni strani potrdilo, da so bila posamezna dejanja rektorja, ki jih je sam doživljal kot skrajno neprimerna, nesporno dokazana, po drugi strani pa zaključilo, da izpostavljena ravnanja niso predstavljala trpinčenja na delovnem mestu.
"S tako odločitvijo je sodišče potrdilo, da je ravnanje rektorja družbeno sprejemljivo, kar gre na škodo vseh nas. Skladno z dosedanjimi izkušnjami, ki sem jih v celotni zgodbi doživljal v zadnjih letih, pa me ti zaključki predvsem vodijo v novo razočaranje nad slovenskim sodstvom, ki se s temi odločitvami iz dneva v dan samo poglablja," je dodal Pišot.
Ob tem je spomnil, da je drugostopenjsko sodišče obravnavalo več nepravilnosti, od nepodpisovanja potnih nalogov in nezakonito podanih odpovedi do nevabljenja na seje, nepodpisovanja dopusta ter neupoštevanja začasne odredbe sodišča.
Kot je opozoril Pišot, je višje sodišče tako kot že tudi sodišče na prvi stopnji zaključilo, da so bili odnosi zaradi postopka izstopa ZRS iz univerze napeti, potrdilo, da so bila posamezna dejanja rektorja v odnosu do mene nesporno dokazana, "pa vendar, da rektor svojih vodstvenih pravic v posameznih dogodkih ni izvajal na način, ki bi izkazoval njegovo zlonamernost".
Za direktorja ZRS je sicer pomembno zadoščenje že dejstvo, da je sodišče nanizalo rektorjeva ravnanja in potrdilo, da so se dogajala. Glede razlogov pa je dodal, da "vsi, ki smo to obdobje živeli, namreč vemo, da je zlonamernost več kot očitno bila stalno prisotna in vodila tako ta kot številna druga ravnanja".
