Reforma avtorskega prava v EU se napoveduje že nekaj časa, vendar so mnenja o predlogu direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu deljena. Člani odbora so pred dnevi kljub močnim pritiskom javnosti v Bruslju predlog direktive potrdili, poslanci pa bodo danes opravili proceduralno glasovanje o tem, ali je stališče odbora že osnova za medinstitucionalna pogajanja.
Današnje glasovanje v parlamentu še ni dokončno, ampak bo le nakazalo pogajalsko stališče evropskih poslancev. Če bodo poslanci potrdili pogajalski mandat, se bo začel trialog med evropskimi institucijami, v okviru katerega so možne dopolnitve reforme.
Če pa bodo poslanci danes zavrnili stališče odbora, bo celotna dokumentacija odprta za dopolnitve, poslanci pa bodo o njej ponovno glasovali predvidoma septembra.
Če bodo poslanci danes potrdili predlog, se bo po oceni slovenske strokovnjakinje za avtorsko pravo Maje Bogataj Jančič zelo hitro lahko začel trialog med evropski institucijami za končni osnutek direktive, o katerem bo nato glasoval parlament, in ne bo več postopkov, s katerimi bi lahko izboljševali njene člene. Če pa se bo najmanj 76 poslancev izreklo proti, bodo še pred začetkom trialoga lahko začeli vlagati dopolnila.
Sama si želi, da bi se zgodilo slednje, da bi se v parlamentu še lahko razpravljalo o reformi. "Kajti poleg tega, da sta v direktivi zelo problematična 11. in 13. člen, si zelo želim, da bi parlament izboljšal tudi nekatere druge člene. Moje mnenje je, da je reforma nujna in da ne bi smela pasti zaradi omenjenih členov. O ogromno zadevah, ki jih direktiva ureja, sploh ne debatiramo, ker je sta vso pozornost ukradla 11. in 13. člen, in to je zelo slabo," ocenjuje Maja Bogataj Jančič.
Odbor za pravne zadeve je sicer le z rahlo večino potrdil omenjena člena: 11. člen od spletnih platform zahteva, da izdajateljem plačajo pristojbino, če so povezani z vsebino njihovih novic, medtem ko bi 13. člen, kot trdijo njegovi nasprotniki, lahko pomenil konec za vsebine, ki jo delijo uporabniki, kot so memi, gifi in remiksi, s tem pa hkrati konec svobodnega interneta.
V znak protesta zaradi tega je bila v sredo v najmanj treh evropskih državah nedostopna spletna enciklopedija Wikipedia. Španska Wikipedia je ob tem sporočila, da bi bil njen obstoj ob sprejetju direktive ogrožen.
Slovenska združenja, ki zastopajo kreativno industrijo, pa so, kot so sporočila, 13. člen nove direktive podprla, prav tako po njihovih trditvah tudi domala vsa evropska združenja kreativne industrije.
Ob tem so posredovali številke o tem, koliko nadomestil prejmejo glasbeniki za uporabo del, ki se znajdejo na platformah, kamor uporabniki sami nalagajo vsebine. Po podatkih Svetovnega združenja fonogramske industrije (IFPI) so platforme, ki spoštujejo pravice in so imele v letu 2015 68 milijonov uporabnikov, za uporabo avtorsko zaščitenih del v tem letu plačale 1,8 milijarde evrov, odprte platforme z milijardo uporabnikov pa le 571 milijonov evrov. Spotify je tako v letu 2015 na uporabnika ustvaril 16 evrov, namenjenih imetnikom pravic, medtem ko YouTube le evro.
Po njihovem mnenju direktiva nikakor ne bo vplivala na uporabnike storitev niti ne bo vplivala na storitve, ki na podlagi vsebin, ki jih razširjajo, ne kujejo velikih dobičkov. Kot so poudarili, 13. člen ne bo veljal za internet na splošno, temveč samo za storitve, ki vsebujejo vsebine, naložene s strani uporabnikov.
Množica dezinformacij, ki se pojavlja v zvezi z direktivo, po trditvah teh združenj prihaja od tehnoloških velikanov, ki zbirajo, obdelujejo in izkoriščajo informacije, ki jih uporabniki interneta dajejo na splet, ki služijo s tujimi vsebinami in ki se izogibajo plačevanju davkov. "Ker bi jih nova pravila udarila po žepu, saj bi morali ustvarjalcem končno plačati pošteno ceno za glasbo, ki jo sedaj uporabljajo praktično zastonj, so sprožili proti-kampanjo in jo zavili v celofan pod izrazom 'cenzura interneta'," trdijo v združenjih, kot sta IPF in Aipa.
