Sodišče EU je presojalo primer Wolfganga Wirtha in drugih potnikov, ki so pri letalski družbi Tuifly rezervirali let iz nemškega Hamburga v mehiški Cancun. Tuifly je za izvedbo tega leta uporabil letalo in posadko, ki ju je zakupil (wet lease) od druge letalske družbe, in sicer od družbe Thomson Airways. Na potrdilu o rezervaciji je bilo navedeno, da je rezervacije izdal Tuifly, a let opravlja Thomson Airways, so sporočili z omenjenega sodišča.
Ker je pri letu prišlo do velike zamude, so Wirth in drugi potniki od družbe Thomson Airways zahtevali plačilo odškodnine, do katere so bili po njihovi oceni upravičeni v skladu z uredbo o pravicah letalskih potnikov.
Thomson Airways je izplačilo te odškodnine zavrnil z obrazložitvijo, da ni dejanski letalski prevoznik v smislu te uredbe. Po mnenju Thomson Airways je operativno odgovornost za izvedbo leta prevzel Tuifly, zato bi morala biti odškodninska tožba usmerjena samo proti tej letalski družbi.
Wirth in drugi potniki so se obrnili na deželno sodišče v Hamburgu, ki pa je Sodišče EU prosilo za pojasnitev pojma "dejanski letalski prevoznik".
Sodišče je v sodbi menilo, da je treba šteti, da je dejanski letalski prevoznik letalska družba, ki sprejme odločitev za izvedbo konkretnega leta, vključno z določitvijo njegove poti, in s tem za ustvarjenje ponudbe zračnega prevoza za zadevne osebe.
"Sprejetje take odločitve namreč pomeni, da ta letalska družba prevzame odgovornost za izvedbo leta, kar med drugim vključuje morebitne odpovedi leta ali velike zamude ob prihodu," so poudarili na sodišču.
Zato letalske družbe, ki kot Thomson Airways v tej zadevi da v zakup letalo in posadko drugi letalski družbi, vendar ne prevzame operativne odgovornosti za let, ni mogoče šteti za dejanskega letalskega prevoznika v smislu omenjene evropske uredbe.
V zvezi s tem ni pomembno, da je na potrdilu o rezervaciji leta, izdanem potnikom, navedeno, da let opravi prvonavedena letalska družba, so še navedli na Sodišču EU.
