Izredni profesor na katedri za ustavno pravo ljubljanske pravne fakultete Zagorc je za STA med drugim opozoril na retroaktivno naravo avtentične razlage, saj se šteje, da velja za celotno trajanje zakona. Ob tem pa je pojasnil, da DZ ne more naknadno spremeniti pravil igre, kot je to storil pri zakonu o kazenskem postopku. Spomnil je, da je že ob sprejemu avtentične razlage ocenil, da ne bo prestala testa pred sodišči.
Meni, da bo ustavno sodišče moralo slej ali prej tudi na načelni ravni odločiti o ustavnosti avtentičnih razlag, torej ali so kot institut sploh v skladu z ustavo. Doslej je ustavno sodišče namreč odločalo zgolj o konkretnih primerih, avtentična razlaga pa je prestala presojo ustavnosti zgolj v enem, v okoli 14 primerih pa ne.
"Ustavno sodišče pravi, da če avtentična razlaga vsebinsko spremeni določbe zakona, posega v določbe o delitvi oblasti in varstvu človekovih pravic," je navedel. V teh primerih jo je zato razveljavilo in ne more učinkovati.
Kot je dejal, je ustavno sodišče v vseh teh primerih dalo tudi napotek zakonodajalcu, da če želi zakon spremeniti, naj to stori po zakonodajnem postopku.
Zagorc je poudaril, da so za razlago zakona, kadar ta vsebuje dileme, pristojna sodišča. "Državni zbor zakone sprejema, razlagajo pa jih drugi organi," je opozoril. Ti imajo tudi določena pravila igre, kako razlagati zakone, "ne smemo pa dopustiti, da bi DZ iz praviloma nekih političnih, oportunih razlogov za nazaj spreminjal vsebino zakona po nekem postopku, ki je mnogo enostavnejši, kot je zakonodajni," je še dodal.
Tudi sam namreč meni, da "gre pri avtentičnih razlagah v resnici vedno za spreminjanje zakona" in da v tem primeru avtentična razlaga krši ustavni načeli demokratičnosti in delitve oblasti in praviloma posega tudi v človekove pravice.
Vrhovni sodniki so namreč v odločbi, s katero so sicer razveljavili eno od obsodb nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, zapisali, da je sodnik po ustavi vezan na ustavo in zakon, kar pa avtentična razlaga ni.
Stališče vrhovnih sodnikov se nanaša na novembra lani sprejeto avtentično razlago členov zakona o kazenskem postopku glede rokov za veljavnost prisluhov. Z njo je DZ izrecno določil, da je dveletni rok za predlog kazenskega pregona po izvedbi prisluhov zgolj instrukcijski. Avtentično razlago so poslanci sprejeli po tistem, ko je preiskovalna sodnica na predlog zagovornika ljubljanskega župana Zorana Jankovića lani odredila izločitev in uničenje dokazov v zadevi farmacevtka, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem.
