V dopisu sta Pavšič, ki je na čelu Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), in Bandelj iz Sveta slovenskih organizacij (SSO) opozorila, da uresničevanje 19. člena zaščitnega zakona iz leta 2001, ki se nanaša na vračanje nepremičnin, za slovensko manjšino v Italiji ostaja nerešen problem, predvsem kar se tiče stavbe Narodnega doma v Trstu.
Kot sta izpostavila, v stavbi, ki za slovensko narodno skupnost v Italiji predstavlja pravi simbol kulturno-gospodarske prisotnosti, še vedno domuje Tržaška univerza, ki ji je to nepremičnino pred skoraj tridesetimi leti dodelila dežela Furlanija - Julijska krajina. Slovenski narodni skupnosti v Italiji je po večletnih prizadevanjih uspelo pridobiti le majhen pritlični dela poslopja, ki je bil dan v uporabo slovenski Narodni in študijski knjižnici.
Pavšič in Bandelj sta Erjavca spomnila, da je z nekdanjim italijanskim zunanjim ministrom Angelinom Alfanom novembra lani podpisal dogovor, po katerem naj bi italijanska vlada poskrbela za vrnitev te stavbe v smislu duha in črke zaščitnega zakona.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij tako upravičeno pričakujeta, da bo prišlo do konkretnih premikov v tej smeri in do uresničevanja omenjenega meddržavnega dogovora. Več manjšinskih organizacij in ustanov, med njimi Glasbena matica ter Narodna in študijska knjižnica, nestrpno čaka, da dobijo prepotrebne prostore kot dokončni sedež, kjer se bo lahko njihova redna dejavnost nemoteno odvijala.
Ob pridobitvi Narodnega doma namerava slovenska manjšina, v sodelovanju z ostalimi tržaškimi manjšinskimi skupnosti, tudi uresničiti projekt multimedialnega središča tržaških kultur, kar bi kot simbol pravega sožitja predstavljalo veliko pridobitev za potrjevanje večjezičnega pečata Trsta.
Predsednika krovnih organizacij sta še izpostavila, da bi dokončna vrnitev prostorov Narodnega doma slovenski narodni skupnosti pomembno obeležila 100-letnico njegovega požiga, ki se je bomo spomnili leta 2020.
