V delovni različici dokumenta, ki ga je pridobila STA in predstavlja osnovo za nadaljnje pogovore, so zapisali, da naj bo zavedanje, da je lažje iskati razlike kot pa podobnosti, nenehen opomin, da dobre rešitve niso lahke.
Na področju zdravstva, ki so ga kot eno od prioritet izpostavili v večini strank, ki sodelujejo v pogovorih, osnutek predvideva ohranitev javnega zdravstvenega sistema, še pred celovito reformo pa bo prednostna naloga skrajševanje čakalnih vrst. To naj bi, če bi obveljala sedanja različica, zagotovili z nacionalnim programom, ki bo aktiviral vse možnosti, ki so na voljo - javne ustanove, zasebnike in koncesionarje pa tudi napotovanje bolnikov v tujino. Omenjeni program bi financirali iz proračuna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Ne bi pa, kot so zapisali, dovolili netransparentnega prelivanja denarja in obremenjevanja zdravstvene blagajne. S spremembo zakonodaje bi razmejili javno in zasebno izvajanje zdravstvenih dejavnosti, s čimer bi zmanjšali korupcijska tveganja.
Pravice in obveznosti obveznega zdravstvenega zavarovanja bi uredili na nivoju zakona, pri čemer bi ohranili obstoječe pravice, odpravili pa sedanje doplačevanje k storitvam iz obveznega socialnega zdravstvenega zavarovanja in izpadla sredstva nadomestili z ustreznim povečanjem prispevnih stopenj ter dodatnimi proračunskimi sredstvi.
Na demografske pritiske nameravajo odgovoriti z vzpostavitvijo sistema dolgotrajne oskrbe in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, nosilec tega zavarovanja pa bi bil ZZZS kot nosilec obveznega socialnega zavarovanja.
Zavzemajo se tudi, da bi odmero za pokojnino postopoma dvignili na 63 odstotkov, upokojencem po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino pa omočili prejemanje pokojnine, hkrati pa spodbujali nadaljnje delo. Naklonjeni so tudi vzpostavitvi stanovanjskih skupnosti za starejše.
V osnutku je navedena tudi davčna reforma, ki med drugim predvideva razbremenitev dela, uvedbo davka na premoženje in prilagoditev davčne zakonodaje za mala in srednja podjetja. Uspešen razvoj slovenskega gospodarstva želijo nadaljevati tudi z znižanjem obremenitve najproduktivnejših in razvojno najpomembnejših kadrov, spremembo delovnopravne zakonodaje za lažje prilagajanje "delodajalcev hitrim spremembam v poslovnem okolju ob hkratni vzpostavitvi mehanizmov ustrezne varnosti delojemalcev".
Prenovili bi strategijo upravljanja kapitalskih naložb in privatizirali delež podjetij v državni lasti, ki niso strateškega pomena. Koalicija bi se zavezala tudi k pripravi nabora ukrepov, ki bodo zavarovali vitalne interese Slovenije.
Na področju javnih financ se med drugim zavzemajo za postopno znižanje javnega dolga z obstoječih 73,6 odstotka BDP na 60 odstotkov BDP in vzpostavitev finančne policije.
Predvidevajo postopno povečanje proračunskih in drugih javnih izdatkov za raziskave in razvoj na en odstotek BDP do leta 2022, vzpostavili pa bi tudi nacionalno tehnološko agencijo kot ključno platformo tehnološkega razvoja.
V osnutku je predvidena tudi prenova enotnega sistema plač v javnem sektorju glede na značilnosti posameznih poklicev v sistemu in z natančno opredelitvijo nagrajevanja.
Kot cilj so v osnutku zapisali spremembo volilnega sistema z ukinitvijo okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, ki bo volivcem zagotovil večji vpliv pri izboru kandidatov, predsednik vlade, ki ga izvoli DZ, pa bi imel polno mandatarstvo, kar pomeni, da bi sam imenoval in razreševal ministre svoje vlade. Novost predvidevajo tudi za predsednika republike, ki bi pridobil pravico do odložilnega veta na zakon, državni svet s sedanjimi pristojnostmi pa bi ukinili.
Med ključnimi projekti v dokumentu je tudi projekt Debirokratizirajmo Slovenijo, v okviru katerega bi poenostavili postopke za državljane, nekatere nepotrebne pa odpravili.
Na področju zunanjih zadev so poudarili zavzemanje za obstoj močne in učinkovite EU ter zavzemanje za nadgradnjo Evropske monetarne unije. Podpirali bodo tudi vključevanje držav regije Jugovzhodne Evrope v EU in jim pri tem pomagali.
Za obrambne izdatke predvidevajo postopno zagotovitev sredstev proti 1,5 odstotka BDP, z zavezništvom pa bi začeli pogajanja za zmanjšanje števila bataljonskih bojnih skupin, torej z dveh na eno.
Osnutek pogodbe vsebuje tudi prizadevanja za kadrovski in tehnični razvoj policije, pri čemer bi pomemben del sredstev namenili krepitvi obmejne policije. Pristojnosti urada za oskrbo in integracijo migrantov bi prenesli na ministrstvo za notranje zadeve.
Dokument predvideva omejitev sodniškega mandata na 12 let z možnostjo ponovne izvolitve, pri čemer bi sodnike imenoval sodni svet skupaj s predsednikom republike.
Za mlade naj bi vzpostavili poseben vladni medresorski organ, pripravili pa bi tudi nacionalni program dviga natalitete in osamosvajanja mladih. Med drugim predvidevajo davčno olajšavo za kreditojemalce stanovanjskih posojil, s katerim rešujejo prvi stanovanjski problem. Urad za mladino bi preoblikovali in ga premestili v okvir vladnih služb.
Obenem predvidevajo sprejem novega zakona o medijih in t. i. zakon o kulturnem evru.
Zavzemajo se tudi za obnovitev procesa oblikovanja pokrajin in krepitev regionalnega razvoja.
Pri sestavi vlade v primerjavi s sedanjim stanjem predvidevajo nekaj sprememb, in sicer oblikovanje novega ministrstva za digitalizacijo, znanost in tehnologijo, ministrstva ali službe vlade za energetiko in obnovljive vire ter ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo.
V LMŠ so potrdili, da gre za eno od prvih različic delovnega gradiva, ki pa se dopolnjuje s predlogi koalicijskih partnerjev. Podrobneje vsebine ne želijo komentirati.
