Sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) sta pobudo za spremembo sporazuma o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Sloveniji naslovili na ministrstvo za delo, želijo pa si, da bi ti delavci najmanj pet let zaposleni pri istem delodajalcu, če želijo obdržati dovoljenje za delo, so danes sporočili s sindikata in dodali: "Nikakor se ne moremo strinjati s predlaganimi zahtevki OZS in GZS, da se doba podaljša na pet let."
Kot so poudarili v sindikatu, ki je del Konfederacije slovenskih sindikatov, je v Sloveniji status poklicnega voznika na splošno zelo slab - vozniki so nezakonito plačani po prevoženem kilometru ali procentualno od vrednosti storitve prevoza, osnovna plača je nizka, večinoma minimalna ali nižja in posledično so nizka nadomestila in pokojnina.
"Del zaslužka iz prevoženih kilometrov ali odstotkov se izplača kot regularna plača (neto okrog 600 evrov), preostanek se prikaže v obliki fiktivnih dnevnic, realnih dnevnic za nadomestilo stroškov prehrane vozniki ne dobijo. Veliko prevoznikov ne izplača regresa, dogajajo se zamiki plače, zgodi se, da plače sploh ni, zelo veliko je neplačanih prispevkov," so pojasnili.
Tuji delavci, zaposleni kot vozniki težkih tovornih vozil, so po navedbah sindikata že zdaj v zelo slabem položaju, slabšem od slovenskih voznikov. Osnovna plača je namreč največkrat nižja od minimalne, prevožen kilometer dobijo plačan manj - če ima Slovenec kilometer plačan po 14 ali 15 centov, tujci praviloma vozijo za 12 do 13 centov ali manj.
"Pogodbe se pišejo praviloma za določen čas - tri mesece, pol leta, za leto dni. Če tujec zboli ali se mu zgodi prometna nesreča, se velikokrat zgodi, da takoj sledi odpust in odjava," so poudarili.
Tujcu država izda dovoljenje za delo in vizo običajno za tri leta, od tega je prvo leto vezan na delodajalca, na katerega so se dokumenti za delo izdali. "V tem letu je tujec na milost in nemilost prepuščen delodajalcu, ker mu ves čas visi nad glavo grožnja, da izgubi delovno dovoljenje. Zato so tujci tiho, potrpijo vse nezakonitosti, praviloma ne iščejo pravne zaščite," so izpostavili v sindikatu.
Sindikat tako prevoznike, GZS, OZS, ministrstvo za infrastrukturo, Inšpektorate za delo in finančno upravo pozivajo, da začnejo resno delati red v transportni branži.
V sindikati si namreč med drugim želijo, da se uvede učinkovit nadzor, da se izkoreninijo nezakonite prakse plačila po kilometru/odstotku, izmikanje plačevanja regresa in prispevkov ter da se ukine deregulacijo poklica voznika in ovrednoti delo voznika z višjo osnovno plačo, primerno zahtevnosti in potrebnim znanjem ter veščinam.
Poleg tega v sindikatu opozarjajo, da je treba zagotoviti zakonito obračunavanje ur dela, izplačilo prispevkov in realnih dnevnic, dosledno je treba preprečiti in izkoreniniti socialni dumping, voznikom pa je treba zagotoviti zdrave in varne pogoje dela ter zagotoviti možnosti za spoštovanje in izvajanje predpisov in uredb EU o delu in počitkih voznika.
"Treba je zakonsko okviriti realno ceno prevozom in s tem učinkovito preprečiti dumpinške cene ter nelojalno konkurenco. Treba je podpreti podjetja, ki se trudijo delati pošteno in zagotavljati svojim voznikom pošteno plačilo in dobre pogoje dela. Treba je zapreti podjetja, ki ustvarjajo dobiček izključno na osnovi nelojalne konkurence in izkoriščanja delavca," so še poudarili v sindikatu.
Na predlog prometnih sekcij pri OZS in GZS so se odzvali tudi v društvu Delavska svetovalnica, kjer so poudarili, da bi v takšnih razmerah, kot se je znašlo avtoprevozništvo, pričakovali poziv k sistematični ureditvi področja, in sicer za pogajalsko mizo s socialnimi partnerji, na osnovi katere bi vsem delavcem ponudili ustrezne pogoje dela in plačilo, ter se skupaj borili proti "nelojalni konkurenci".
"Edina prava ukrepa, ki bi dejansko uredila trg dela v Sloveniji, sta dvig plač na dostojno raven in enakopraven položaj delavcev," so zapisali v Delavski svetovalnici, kjer se zavzemajo, da se "za državljane BiH ukine diskriminatorna anomalija, da morajo biti v prvem letu zaposlitve v Sloveniji zaposleni pri istem delodajalcu".
Delavska svetovalca se namreč zavzema, da se položaj za državljane BiH izenači z ostalimi delavci iz tretjih držav, ki imajo možnost zamenjave delodajalca ob soglasju zavoda za zaposlovanje. "To pomeni manj izkoriščanja, svobodnejšo izbira delodajalca in posledično boljši položaj dobrih delodajalcev in delodajalskih praks na trgu dela v Sloveniji. To mora biti naš skupen cilj, ne pa promocija delovnega izkoriščanja," so še navedli.
