Na vrhu so se voditelji 28 članic EU med drugim dogovorili o centrih za obravnavo migrantov zunaj EU in da bodo lahko članice prostovoljno vzpostavile centre tudi znotraj unije.
Direktorica in raziskovalka na Mirovnem inštitutu Neža Kogovšek Šalamon opozarja, da ni jasno, kaj pomenijo "nadzorovani centri". "Bojim se, da bi to lahko pomenilo centre za pridržanje in torej omejevanje svobode gibanja ljudi. Svoboda gibanja je temeljna človekova pravica, omejevanje gibanja je dovoljeno samo pod točno določenimi pogoji, in ti centri so s tega vidika lahko hudo problematični," je navedla za STA.
Tudi sicer pa meni, da je odpiranje novih centrov neprimerno, saj je nevarnost, da bi se spremenili v zapore, prevelika. "Primerneje bi bilo odpiranje kvečjemu administrativnih centrov, kjer bi se sprejemale in morda tudi obravnavale vloge za mednarodno zaščito," je ocenila.
Voditelji so pozvali tudi k hitri preučitvi "koncepta regionalnih platform za izkrcanje", v tesnem sodelovanju z relevantnimi tretjimi državami ter uradom ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM). Kogovšek Šalamonova meni, da "bi to lahko bil evfemizem za 'hotspote' - torej sprejemne centre za pridržanje, kot jih poznamo v Grčiji".
"Če bi te platforme pomenile zapiranje ljudi v centre za pridržanje, je to problematično," je opozorila. Ob tem je ocenila, da UNHCR ne bo želel sodelovati pri centrih za pridržanje in tam, kjer bi se omejeval dostop do azilnega postopka in zaščite, ker je to v nasprotju z njihovo politiko. Možno vlogo IOM pa vidi v povezavi z vračanji, saj ima program prostovoljnega vračanja, kjer ljudem, ki to želijo, pomaga s sredstvi in organizacijo ter dokumenti pri vrnitvi v državo izvora.
Ker bodo platforme morda postavljene v revnejših državah, po njenih besedah obstaja tudi resna nevarnost, da v njih ne bodo zagotovljeni ustrezni življenjski in pravni standardi, pri čemer Kogovškova izpostavlja osnovno oskrbo, pravno pomoč in dostop do azilnega postopka. "Še več, lahko pomenijo vir suženjstva (primer Libije), ki je prepovedano," je dodala.
Na vrhu so pozvali so tudi, naj članice tesno sodelujejo za zajezitev sekundarnih gibanj. Po mnenju Kogovšek Šalamonove omejitev sekundarnih gibanj lahko v praksi pomeni samo vzpostavitev oziroma nadaljevanje nadzora na notranjih mejah, rasno profiliranje, ko bodo oblasti bodo še pogosteje kot doslej na cestah in drugih javnih mestih identificirale ljudi, ki bodo videti kot prosilci za azil, kar je sicer pravno nedopustno, ter potiskanje prosilcev za azil v ilegalo, skrivanje, izogibanje oblastem in s tem v izolacijo".
"Svoboda gibanja državljanov EU po ozemlju EU je v tem kontekstu drugotnega pomena, ne morejo državljani EU zahtevati več svobode zase na račun nekoga, ki mu niti osnovne možnosti za preživetje ne priznajo," je ob tem dodala asistentka za mednarodno pravo.
Ob tem izpostavlja še, da se premalo zavedamo, da število prebivalstva v EU upada, s čimer slabita ekonomska moč držav ter moč socialne države. "Če ne bo delovno-aktivnega prebivalstva, ne bo nikogar, ki bi vplačeval v pokojninski in socialni sistem," opozarja in migracije z močnimi integracijskimi politikami vidi kot "ključen odgovor na ta demografski problem".
Na Facebooku se je na vrh EU odzval tudi strokovnjak za varnostna vprašanja Damir Črnčec, ki je na kratko ocenil, da je "prišla streznitev" in se "gibljemo v pravo smer". O vsebini se ni izrekel, je pa zapisal, da je bil vrh primarno namenjen reševanju položaja Angele Merkel v Nemčiji in opozoril, da so se izognili vprašanju spornega izvajanja dublinske uredbe. "Z vidika migrantske politike EU je bil storjen majhen korak k tej," je dodal.