DZ je zakon o podaljšanju prehodnega obdobja nazadnje sprejel junija 2015, in sicer ga je podaljšal do danes. Če bi se Slovenija odločila za vnovično podaljšanje, bi morala Evropsko komisijo o tem obvestiti do sobote, ko je poteklo pet let od vstopa Hrvaške v EU.
Vlada je marca sprejela predlog zakona, s katerim bi prehodno obdobje podaljšali za nadaljnje dveletno obdobje, to je do 30. junija 2020. S tem bi po navedbah vlade zagotovili zaposlovanje hrvaških državljanov in njihovih družinskih članov v odvisnosti od stanja na trgu dela v Sloveniji ter posledično zagotovili nadaljnje stabilno delovanje slovenskega trga dela v prihodnjih dveh letih. Vendar DZ zakona ni obravnaval.
Na ministrstvu za delo so zapisali, da glede na razmere na slovenskem trgu dela in težave slovenskih podjetjih v zvezi s pomanjkanjem ustrezne delovne sile za takšen ukrep ni bilo potrebe. Sprostitev zaposlovanja bo po njihovih ocenah "vsekakor olajšala težave slovenskih podjetij, ki si pri zapolnjevanju svojih kadrovskih vrzeli pomagajo z zaposlovanjem tujcev".
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) novost pozdravljajo, saj opozarjajo, da je kadrovska vrzel resen izziv za gospodarstvo: "Dejstvo je, da se slovensko gospodarstvo sooča z vse večjim povpraševanjem po kadrih, ki jih slovenski trg dela ne zagotavlja več v dovolj veliki meri. Zato smo in bomo v prihodnje vedno bolj odvisni tudi od zaposlovanja tujcev, če želimo ohranjati gospodarsko rast in razvoj."
Med 6345 hrvaškimi delavci, ki so bili konec lanskega leta v Sloveniji, je bilo 4860 oz. 76,6 odstotka moških. V predelovalnih dejavnostih je bilo zaposlenih 1790, od tega 81,1 odstotka moških, v gradbeništvu 1194 (97,2 odstotka moških), v dejavnostih prometa in skladiščenja pa 872 (97,6 odstotka moških). Ženske so medtem prevladovale v gostinstvu, izobraževanju in zdravstvu.
Med večjimi zaposlovalci hrvaških delavcev so po podatkih GZS predvsem slovenska podjetja, ki iščejo zaposlene ob meji. To so med drugim Revoz in CGP ter turistične dejavnosti na Obali.
Poleg Avstrije, ki je že napovedala podaljšanje, in Slovenije so prehodno obdobje z omejitvami pristopa hrvaških delavcev do trga dela do letos obdržale še Malta, Nizozemska in Velika Britanija.
Malta in Nizozemska sta vmes sporočili, da ga ne bosta podaljšali, s prvim julijem pa naj bi omejitev odpravila tudi Velika Britanija. Prehodno obdobje bi sicer lahko dodatno podaljšale še za največ dve leti, če bi bilo jasno, da bi imelo odprtje trga za hrvaške delavce negativne učinke.
